Friday, May 19, 2017

Vse ob svojem času...Za premik je včasih potrebno počakati


Že spet dolgo nisem pisala. Uf. Slaba vest. Ampak zakaj? Sem že imela razlog, tudi blokada nikoli ni naključna. Trenutno sem bolna in pokašljevanje in zabasani sinusi me precej utrujajo. Marsikdo mi je zaželel hitro okrevanje, moj dragi pa je dal drugačno pripombo. Naj si dam čas in počivam in da telesa ne morem prisiliti, da bi se pozdravilo hitreje. Da se pač bo, ko bo čas za to.

Najprej sem bila kar malo slabe volje. V četrtek sva s prijateljico načrtovali debatno-kreativno delavnico in nisem je želela pustiti na cedilu. Še zdaleč ne. Obe sva se potrudili, pripravili vsebino, material, izzive za udeležence. Najina Ustvarjalna srečevanja sva komaj dobro zaštartali in pred nami je bilo šele drugo srečanje. Kljub temu, da sem do zadnjega upala, da bom lahko prišla in soizvedla delavnico, jo vodila skupaj z njo, se mi je zdravstveno stanje nekaj ur pred tem poslabšalo. Hudi napadi kašlja, vročina.. Nikakor ni šlo. Morala sem ji sporočiti, da ne morem. Bilo mi je žal, a me je moja krasna Alenka pomirila, da je vse OK in mi zaželela da se spočijem. Odleglo mi je.

Že dva dni pred tem sem bila pogumna in mislila, da lahko že kar konkretno pospravljam, kaj postorim, grem celo po kakšnih opravkih, a bolezen ima sadističen smisel za humor, zato me je takrat še bolj stisnilo. Ker sem želela na silo ozdraveti se mi je počutje, ki je počasi že šlo na boljše, spet poslabšalo.

Danes je petek, boljše sem, a vem zakaj. Ker sem se zavila v deko, pijem čaje, ležim berem knjigo in vse to se mi je obrestovalo. Kot je rekel moj dragi, vse ob svojem času, telo potrebuje mir za okrevanje, dober spanec in dovolj tekočine. Ne pa bezljanja okoli, pa čeprav nisem kakšen zelo aktivni človek ampak aktivnost zame osebno bolj predstavlja snovanje kakšnih zamisli za računalnikom. 

A vseeno. Včasih je potrebno odklopiti tudi to ter se prepustiti sanjarjenju, kakšni blagodejni meditaciji, pozitivnim mislim. Pa ne samo, ko smo bolani. Imejmo se radi in se ne ženimo do zadnjega atoma moči, ali ko res nimamo navdiha. Takrat se ne obtožujmo da smo neumni. Včasih imamo le slab dan, včasih pač ne gre. Bo že bolje.

Počitek, sprostitev in dobra družba, kjer je govora o čem drugem kot o tem, kar nas trenutno muči, delajo čudeže. Nemalokrat čas prinese odgovore. Glede marsičesa- kakšne zaguljene odločitve, prihodnosti, nadaljnjih korakov.. Pa naj bo to na področju družine, kariere, odnosov, poslov.. To ne pomeni, da lahko naivno pričakujemo, da bo zgolj čakanje samo po sebi prineslo odrešitev. Pomeni pa, da ko si naredil že vse, počakaj. Ali pa tudi če si zmeden in prestrašen, počakaj. In občutek, kaj je prav, bo prej ali slej sledil.

No comments:

Post a Comment