Thursday, May 12, 2016

7 razlogov, zakaj bolj zaupati sebi kot drugim


Zakaj pri življenjskih odločitvah poslušati predvsem sebe?

1) Ker drugi ne bodo živeli s posledicami naših odločitev: Drugi nas pogosto prepričujejo  v nekaj, česar si mi v resnici sploh ne želimo, čeprav lahko dobro razumemo njihovo mnenje in utemeljitve. Ampak, ali bomo resnično sprejeli neko odločitev le zato, ker nam tako svetujejo? Nikar, če dvomimo, moramo nujno poslušati ta notranji glas, ta alarm. Posledice bomo nosili sami in nihče drug.

2) Drugi nas nikoli ne vidijo takšne, kot smo v resnici: To ne pomeni, da se pretvarjamo ali lažemo, dejstvo pa je, da vsi drug drugega vidimo nekoliko omejeno, celo izkrivljeno. To pomeni, da nas drugi dojemajo zgolj na podlagi določenih informacij, vtisov ki jih imajo o nas, svojih prepričanj, tudi nezavednih predsodkov, itd. Ne morejo pa nam videti v dušo. Še sami smo pogosto zmedeni, kaj v resnici želimo. Le kako bi drugi lahko vedeli bolje?

3) Vsakdo ima drugačne kriterije za to, kaj je dobro in kaj slabo: Nekomu bo neka odločitev težka ali grozna- npr. za to, katero šolanje izbrati, kam se preseliti, kakšno hrano uživati itd., nekomu drugemu pa banalno enostavna. Vsaka oseba ima lastna merila za to, kaj mu denimo pomeni dobro, slabo, nedopustno, odlično, zanimivo, dolgočasno itd. 

Vsak si to predstavlja po svoje. Primer- prijateljičina služba je meni osebno naporna in si ne predstavljam, da bi tam zdržala eno sekundo, njej pa se je moje nekdanje delo- pisanje člankov- zdelo preveč monotono, odrezano od ljudi in dolgočasno. Vendar pa poudarja, da se tako zdi njej in da sva si precej različni

4) Imamo različne prioritete: Kaj nam je najbolj pomembno? Dejstvo je, da nekaterim denimo prosti čas pomeni več od zaslužka ali pa jim delovni izzivi in hektika predstavljajo pristni užitek, pozitivni zagon, medtem ko nekdo vse stavi na mirnost, rutino. Nekomu največ pomeni družina, spet drugemu kariera itd. Marsikdo vse stavi na potovanja, drugemu je za to škoda denarja itd. Nemalo ljudi obožuje živali in si življenja brez ljubljenčka ne predstavlja, nekaterim pa tak način življenja sploh ni predstavljiv itd.

5) Le naša duša ve, kaj jo izpolnjuje: Mogoče se sliši ezoterično in pocukrano, ampak iskreno verjamem v to. Tudi jaz ne morem vedeti za nikogar drugega, kaj je v resnici najboljše zanj. Naloga vsakogar izmed nas je, kar celoživljenjska, da to odkrivamo. Lahko ob druženju z drugimi, a vseeno moramo biti toliko iskreni, da prisluhnemo sebi, kaj nas polni, veseli in kaj veseli druge, nas pa nikakor ne.

6) Drugi ne poznajo sprememb naših želja: Morda smo imeli včasih drugačne cilje, želje, potrebe, vizije. To se je zdaj lahko spremenilo in s tem ni nič narobe. Le kako naj bi to vedeli drugi, oziroma tudi če, tega ne doživljajo tako intenzivno kot mi sami, saj najbolj čutimo, kdaj je čas za preobrat v življenju.Včasih si je to težko priznati, a ko si, lažje zadihamo.

7) Ker bomo deležni tudi ljubosumja in nerazumevanja: Je sploh potrebno dodati kaj več? Nekateri pač ne privoščijo uspeha, skrivaj uživajo, kadar nam ne gre in nas zato tudi ne zmorejo podpirati s srcem. Nasvet takšnih vedno izhaja iz lastnih strahov in nezaupanja. Dejstvo pa je, da kadarkoli bomo svoje sanje ali tudi dileme delili z drugimi, bomo dobili takšne in drugačne odzive. Pripravimo se na to, da sprejmemo le tisto, s čimer se strinjamo, ostalo pa spoštujemo, vendar vedimo, da to pač ni naš način mišljenja/življenja.

11 comments:

  1. Veš kaj, jaz pa mislim, da bi ti komot lahko napisala kakšno psihološko knjigo na temo osebnosti, odločitev, odnosov, strahov in nasvetov za omenjene teme.
    Resno mislim, meni pišeš super. Sicer nisem prebrala veliko knjig s tako tematiko, ampak tiste, ki se jih se mi zdijo kar podobne tvojim zapisom. :)
    Se pa čisto strinjam. Osebno včasih prosim za nasvet, čeprav sem se že prej odločila kaj bom naredila. Verjetno predvsem zato, ker upam, da dobim potrditev o svoji odločitvi. Se pa strinjam, da ne more noben dati nasveta nekomu drugemu. :)

    ReplyDelete
  2. O najlepša hvala Larisa :*. Uf, to pa je ogromen poklon (blush blush).. Mogoče pa res nekoč, prej bi se pa vseeno rada nekako bolj še udejstvovala, pridobila kakšne kompetence (če se kdaj odločim). Res hvala, si mi dan polepšala :).

    Ja, tudi jaz prosim večkrat za nasvet pa vidim da me včasih to samo zmede. Sicer je deliti svoje sanje nekaj najlepšega, ampak eno je diskusija, eno pa je nevarnost, da te mnenja (sploh če so kontra temu kar želiš ti) potrejo, zmedejo..

    Navdih za to temo je sicer nastal prav na osnovi nedavne odločitve.. Ko sem se odločila, da nekaj ne sprejmem, četudi se je vsem zdelo čudno ali nelogično, na en način tudi meni, a čutim, da je bilo prav...

    ReplyDelete
    Replies
    1. Me veseli za sprejeto (pravilno) odločitev in te čisto razumem, se je tudi meni že zgodilo nekaj podobnega. So bili vsi prepričani, da je to dobra priložnost meni pa se ni zdela. No in še danes se mi zdi, da sem se odločila pravilno. :)

      Delete
    2. U zanimivo in evo, še ena potrditev, da četudi cel svet misli in navija, da sprejmi neko odločitev, pa da ti čutiš da to ni to, še vedno moraš poslušat zgolj sebe. Ker ja, potem dobiš potrditev, da se je obrestovalo, ker ti lahko živiš mirno in izpolnjeno naprej :)

      Delete
  3. Sara, spet siper napisano in z vsem se strinjam... Meni osebno se zdi najbolj pomembno da se ne odlocamo na podlagi tega kaj mislimo da od nas pricakuje okolica in da res poslusamo svoj notranji jaz!

    ReplyDelete
  4. O ja, drži Andreja, zelo, sicer drago plačamo- predvsem z nesrečo, tesnobo, občutki obžalovanja itd..

    ReplyDelete
  5. Tema se zdi preprosta, pa vendar ni, ko začneš malo bolj razmišljati o tem. Se strinjam z napisanim, čeprav se mi včasih zdi, da še sama ne vem, kaj je najbolje zase - ali bolj iskreno - vem, pa tega ne naredim, ker želim, da je drugim dobro, se ne obremenjujejo zaradi mene ipd. Na koncu se pa skoraj vedno izkaže, da drugi tega itak ne vidijo, posledično ne cenijo in se spet borim z raznimi neprijetnimi občutki, predvsem s tesnobo. Težko je stopiti iz svoje kože, sploh če (kakor jaz) tako slepo verjameš, da so ljudje dobri, kljub temu, da je za mano veliko razočaranj. :)
    Uf, sem se razpisala! :D
    (Natalija)

    ReplyDelete
  6. Se strinjam. Je precej tezko iti iz svoje koze in navad. Pa mislim da je tudi precejsen izziv poslusati le sebe in vcasih je to nemogoce... Verjeti v dobro v ljudeh oz. v to da so ljudje v osnovi dobri pa se mi zdi plemenito in lepo.. Res da so potem tudi huda razocaranja lahko, ker marsikdo pa res ni, ampak se so dobri ljudje :)

    ReplyDelete
  7. Waaau, kako sem šele zdaj odkrila tvoj blog?? Super pišeš + izbiraš zelo fajn in zanimive tematike :) tudi jaz bi z največjim veseljem kupila tvojo knjigo :)

    ReplyDelete
  8. Oooo, kako lepe besede, najlepša hvala :D

    U kakšen kompliment, glede knjige, resnično hvala Eva!

    ReplyDelete