Friday, May 27, 2016

4 zanimiva dejstva o introvertiranosti

Tokrat nekaj zanimivih dejstev, ki sem jih spoznavala ob prebiranju knjige Tihi, avtorice Susan Cain. Gre pravzaprav za popis študij, raziskav in avtoričine lastne študije introvertiranosti in ekstravertiranosti.

PS: O introvertiranosti kot osebnostni lastnosti sem sicer že pisala tudi tule. 
(vendar takrat še nisem prebrala te knjige, ki pa se tematike loteva zelo poglobljeno in na zanimiv način, z veliko praktičnimi primeri).

1) Introvertiranost ni enaka sramežljivosti:

To je pogost predsodek, pa vendar ne gre za eno in isto zadevo. Introvertiracni so lahko plašni, ni pa nujno. Nekateri introvertirani so zelo zgovorni, imajo radi ljudi, celo izpostavljanja v določenih situacijah, to, da jih nekdo nagovori pa jim ne predstavlja stresa, nimajo težav z javnimi govori, izpostavljanjem, a le, ko je to nujno potrebno. Nastopov in tega, da so v središču pozornosti (tudi npr. na lastni rojstnodnevni zabavi) pa, vsaj po navadi, še vedno ne marajo preveč.

Najboljše se počutijo v manjših skupinah, v intimnejših pogovorih. Vendar pa se številni vase obrnjeni ljudje tudi v družbi odlično znajdejo in niso sramežljivi. Nekateri pa so sramežljivi, vendar to dobro prikrivajo s spretnimi socialnimi veščinami in dobro pripravljenimi govori.

2) Poslovni svet preferira ekstravertiranost:

Karierni svet, pa naj bo v poslovnih ali kakršnih koli drugih vodah, naj bi, sploh v ZDA, še vedno dajal prednost ekstravertiranim ljudem. To pomeni, da imajo šefi pogosto bolj ''radi'' ljudi ki so usmerjeni navzven, ki posedujejo zdravo mero samopromocije, ki so družabni, samozavestni, obvladajo delo v skupinah, ki jim uspeh veliko pomeni itd.

Saj ne, da introvertiranci niso takšni, vendar pa pogosto, kar je žal zakoreninjen stereotip, le delujejo manj samozavestno, manj prepričano vase in za nekatere celo nezanimivo. To pa zato, ker se bolj sproščeno počutijo med poslušanjem kot pa govorjenjem, nemalokrat tudi govorijo bolj tiho, kar nekatere voditelje in direktorje zmoti, saj se jim tak kandidat zdi otopel, tudi premalo šarmanten, zaspan, celo len itd.

3) Usmerjenost navznoter oz. navzven:

Povedano na kratko, introvertirani ljudje so tisti,ki so bolj obrnjeni vase, bolj so pozorni na to, kaj razmišljajo in doživljajo sami pri sebi, ekstravertiranci pa so, bolj kot pa na svoj notranji svet in lastna doživljanja, osredotočeni na zunanji svet in ljudi ter dogodke v svojem življenju. Mnogo bolj so tudi motivirani za uspeh ter materialne dobrine.

Medtem, ko prvi komaj čakajo, da bodo po službi kmalu doma, v svetu svojih misli, za knjigami in s svojimi lastnimi projekti ter hobiji, pa ekstravertirani hrepenijo po dogodkih, zabavah, energiji ljudi ipd.

4) Introvertiranost je v Aziji zaželena:

Kitajska, Japonska, Koreja so le nekatere izmed azijskih dežel, kjer je introvertiranost zelo spoštovana, pogosta in kjer se v tem duhu vzgaja tudi otroke. Umirjenost, usmerjenost vase, dober razmislek pred kakršno koli odločitvijo, dajanje prednosti varnosti pred tveganjem, preferiranje opravljanja le ene dejavnosti hkrati so lastnosti, ki v marsikateri azijski kulturi veljajo za prednost.

Introvertiranost je zelo ''doma'' tudi na Finskem, kjer je molk še vedno zlato, v nasprotju z ZDA, ki veljajo za najbolj ekstravertirano državo na svetu, saj tam skoraj vsakdo hrepeni po prepoznavnosti, široki mreži prijateljev, izpostavljanju itd.



No comments:

Post a Comment