Saturday, April 9, 2016

3 življenjska prepričanja, ki nas delajo nesrečne


Katera pogosta prepričanja nam lahko zelo grenijo življenje? Katera so v naši družbi zelo zakoreninjena, ampak v resnici precej nevarna za našo dobrobit- ne le našo, ampak celotnega človeštva? Marsikatera, menim pa da je nekaj ključnih naslednjih:

1) Če nekaj ne gre, je treba le še bolj vztrajati:

Pogosto nam svetujejo, da če nam nekaj ne gre, da se moramo zgolj še malo bolj potruditi. Poiskati nove vire moči v sebi, vztrajati dlje, najti drugačne poti. Menda je je razlog le v tem, da še nismo pogruntali prave rešitve. Ampak včasih nekaj pač ni namenjeno, včasih je boljše, da pustimo trud in se premaknemo dalje, da znova zadihamo in se usmerimo na druga področja življenja. Pa naj bo to pri prizadevanju za uresničitev določenega projekta, ki kar ne steče in ne steče, pri naših naporih, da bi rešili zvezo ali prijateljstvo, pri naših mukah, da bi vztrajali v službi, ki nas izžema itd.

Včasih ne gre. Ker nam je namenjeno nekaj novega, drugačnega, boljšega. To ne pomeni, da smo šibki, nevztrajni, da zgolj nimamo potrpljenja. Ko pride človek do določene točke in vidi, da boj nima več smisla, to ni predaja. To je prvi korak odkritosti do sebe, ki  sprosti kamen tesnobe. Povezano je tudi s samospoštovanjem in dovoljenjem samim sebi, da se ne mučimo več.

2) Stisni zobe in bodi tiho, ne kompliciraj!

Skromni naj bomo- v  odnosu, na delovnem mestu, kjer nas izkoriščajo in kjerkoli drugje. Menim da je to pereča tema. Ker marsikdo meni, podobno kot pri prvi točki, da postaviti se zase predstavlja enačaj egoizmu, kompliciranju in lenobi. Pa ni tako. Vse ima svoje meje in če bomo mi dopustili, da nas blatijo in da smo nevidni, no potem nas bodo pač še naprej. Marsikomu ni mar. Nihče drug nas ne bo cenil kar tako, če se najprej ne bomo cenili sami.  

To ni enako kot zganjati hudiča za malenkosti, to ni sorodno  razvajenosti in snobovstvu. To ni podobno tečnobi ali ''drama queen'' statusu, kjer mislimo le nase, potrudili se ne bi, dali ne bi nič, pričakujemo pa vse bonitete. Noup, čeprav marsikdo meni prav to. A če stiskamo zobe, dajemo s tem tiho privoljenje, da bodo stvari ostale enake in da bodo drugi še naprej pometali z nami... Ker številnim to paše. Verjemite.

3) Ko nisi prepričan, povprašaj druge:

Spet dvorezen meč. Ok, če smo v dilemi pogosto povprašamo druge- za nasvet, mnenje, njihov zorni kot gledanja. To je sicer lahko super rešitev. Predvsem, kadar imamo dvome glede česa teme, pri kateri nismo domači, znanci pa so na tistem področju strokovnjaki- če imamo kakšno pravno, zdravniško vprašanje, vprašanje iz področja delovnega mesta, ki ga oni bolj obvladajo itd. Pa tudi privat seveda- vsako mnenje prijatelja je dragoceno in nam lahko pride prav. Ali pa je vsaj zanimivo, ker je tako drugačno kot pa naši pogledi.

Pa vendar- mi živimo svoje življenje in vsaka življenjska pot je unikatna. Čeprav bi včasih najraje videli, da bi nam drugi povedali, kako naj se odločamo, katere poti naj ubiramo in kaj naj rečemo, storimo, ter česa ne, pa to nima smisla. Pogledi drugih niso najboljši za nas same. Drugi ne bodo živeli s posledicami naših odločitev. Mi bomo. In mi imamo drugačen karakter, sposobnosti, pomanjkljivosti, potrebe, vrednote itd., kot drugi ljudje. Tako je in večkrat bi morali zaupati le nam samim in našemu notranjemu čutu.


1 comment: