Monday, February 29, 2016

Strupeno čustvo: 10 resnic o strahu



Danes bom nekaj misli namenila strahu. Zakaj? Osebno imam tudi sama mnogo strahov pa tudi sicer mislim, da smo ljudje pogosto njegovi sužnji.

Strah, čeprav je v zmerni meri varovalen in nujen, hitro postane čustvo, ki je strupeno, škodljivo, sploh če se razraste in obvladuje naše življenje. Je eno najbolj hinavskih čustev, ki ga težko prepoznamo, a ima na naše počutje in funkcioniranje lahko usodni vpliv. Nekaj resnic o strahu:

1. Strah povsem paralizira: Zaradi strahu ne zmoremo narediti prvega koraka ter sprejeti odločitve glede prelomnic v našem življenju, včasih pa tudi v čisto vsakdanjih situacijah (npr. ob specifičnem strahu pred izpostavljanjem v javnosti, ob strahu pred vožnjo- kar nas lahko ovira in zagreni naš vsakdan).

2. Strah onemogoča kakovostno življenje- Ker se bojimo, ne poskusimo nečesa novega, posledično se vrtimo v coni ugodja in ostajamo na mestu. Nič se ne premakne. Je tako življenje slabo? Nevarno je, ker je pogosto kar prijetno, ni pa tako fenomenalno, kot bi lahko bilo, če bi si bolj upali in življenje zajemali z veliko žico. Žalostno je, da tega sploh ne vemo. Strah izčrpa, zato se oklepamo že znanega, a s tem zamujamo marsikaj lepega.

3. Strah se skriva za izgovori: Kot so: nimam denarja, v resnici nisem za to, ne morem, nimam časa, ne potrebujem tega, v resnici mi sploh ni do tega.. Včasih je res tako, da ne bo pomote, a če se kar naprej ovijamo v take izreke in jih imamo kar na zalogi, so to pogosto le izgovori, za katerimi stoji strah.

4. Strah ima v resnici pomembna sporočila za nas: Sporoča nam, na katerem življenjskem področju moramo več delati, kam več vlagati in kaj je tisto, česar bi se morali lotiti, pa ne upamo: morda iskanje službe, iskanje odnosov, iskanje sebe, svojih želja, morda bi morali spremeniti življenje, a nas je strah?

5. Strah se napaja iz preteklih izkušenj: Ker nam je enkrat spodletelo ali smo bili močno prizadeti, žal mislimo, naše telo in možgani so prepričani v to, da bo vedno tako. A resnica je, da je ta strah le spomin na nekaj, kar je minilo. Vendar ni razloga, da bi strah moral diktirati našo prihodnost!

6. Strah uživa v tišini in samoti: Če nas je strah in smo sami, o tem ne spregovorimo z nikomer, se bo strah le krepil in drseli bomo vedno globje, sami sebe pa lahko prepričamo v marsikaj in se pogosto tako ''napumpamo'' s strahom, da nas bo ta vedno bolj paraliziral.

7. Strah ima raje razglabljanje kot akcijo: Po drugi strani pa- če strah le analiziramo, o njem govorimo, se ne bo kaj prida spremenilo. Včasih je zgolj treba v akcijo in poskusiti, tvegati. Največkrat se izkaže, da je bil najhujši pri vsem skupaj prav ta naš enormni strah. Da situacija sama sploh ni tak bav bav.

8. Imeti strahove NI sramota! Ogromno ljudi je strah, a o tem ne govorijo. Osebno mislim, da bi se o tem morali več pogovarjati, tudi obisk terapevta ne bi smel biti več tabu, saj je to nekaj najboljšega, kar lahko oseba s hudimi strahovi stori zase, ali pa po drugi strani- že nekdo, ki o tem spregovori v krogu bližnjih je močen in ne šibek, saj si je upal pokazati ranljivost in delati na svojih ovirah.

9. Strah je premagljiv ter obvladljiv: Lahko s takšnimi in drugačnimi metodami, od postopnega izpostavljanja situacijam, v katerih nas je strah, do branja o strahu, do terapije, do pisanja dnevnika o strahu itd. Menim pa, da bi morala družba detabuizirati strah in o tem odprto govoriti, pisati, o tem bi moralo biti še več oddaj, javnih programov, spodbud itd.

10. Vsakogar je nečesa strah: Prav vsako osebo je strah vsaj nečesa. Ni nujno, da je ta strah tako globok in omejujoč, da zaradi njega ne zmore normalno živeti, pa vendarle ta strah vpliva vsaj na kakovost določenih segmentov posameznikovega udejstovanja. 

Ni osebe, ki je ne bi bilo strah popolnoma ničesar, saj je strah človeški, kaže na našo občutljivost, ranljivost, odgovornost, na to, da imamo pomisleke, da čutimo, da nočemo trpeti itd. To pa je človeško in čudovito!

Monday, February 22, 2016

5 spodbudnih misli za brezposelne



1) Dejstvo je, da nas je veliko
Ljudi, ki iščemo zaposlitev. S takšnimi in drugačnimi zgodbami. Ni nemogoče dobiti delo, ampak vsekakor k temu, da med kandidati izberejo ravno nas-  že za razgovor- pripomore več faktorjev. Od tega, kako smo se potrudili sami, pa do preprostega dejstva, da je veliko oseb, ki išče delo. In takšnih, ki imajo pač več izkušenj, jih prej opazijo, jih poznajo (khm khm, jap, marsikje)...

Definitivno je med 300 ali 500 kandidati bistveno težje, mnogokrat mukotrpno, izbrati pravega, kot pa med 20, 30 prijavljenimi.

2) Včasih pač ne gre in nič ni narobe s tem
Mnenja sem, da se mora pri iskanju službe (ali pa ob razmišljanju, da bi si jo ustvarili kar sami in se podali na samostojno pot) marsikaj 'poklopiti'. Nekako mora 'steči'- prava ideja (če gremo na svoje), pravi pristop, (če pišemo prošnje, poizvedujemo okoli oz. kličemo), prava oseba, s katero govorimo in jo tudi navdušimo. Včasih pač ne steče. 'Timing' ni pravi.  Vzrok so lahko čudne okoliščine, premalo motivacije ali površna priprava iz naše lastne strani ali pa nezainteresiranost na strani tistih, ki izbirajo. 

Lahko so nekoga že izbrali, lahko jim le energetsko nismo všeč, morda jim ne ustreza naš karakter, naše ideje, naš profil.. Ali pa, navsezadnje, oni niso pisani na kožo nam. Tam niti ne želimo delati. Včasih pač ne gre.
3) Nikoli ni prepozno za učenje
  Nikdar ni prepozno za izboljšanje samega sebe. Za izobraževanja, dodatna izpopolnjevanja, šolanja- formalna ali neformalna. Za vpis na faks, v kakšen tečaj ali pa nekaj drugega, kar pa nam bo pomagalo pri samospoštovanju, pri obvladovanju stresa in nam vlilo zaupanje med iskanjem zaposlitve. Za nekoga bo to tečaj tujega jezika, računalništva, prekvalifikacija,  ali pa nekaj, kar neguje dušo in telo- meditacija, tečaj slikanja, ustvarjanja, športne dejavnosti.. Seveda odvisno od naših želja, potreb, zanimanj.. 

K uspehu pri iskanju zaposlitve ne pomagajo le formalna, strokovna znanja, ampak tudi vse tisto, kar je povezano z nami samimi in prepričanji v lasten (ne)uspeh.
4) Nismo sami, lahko se povežemo
Veliko je brezposelnih. Zakaj se ne bi povezovali in ne zgolj potarnali- čeprav to pogosto zelo paše in nekaj minut je čisto koristnih, saj sprosti telo in duha- ampak predvsem iskali skupnih rešitev, se navdihovali, spodbujali, iskali možnosti? S prijatelji, sorodniki, pa tudi v širši skupnosti.

Kar nekaj je že zaposlitvenih klubov, druženj, kjer se govori o tovrstnih tematikah, npr. Zaposlitveni klub Služba me ne išče, projekt Kolegice za mlade, brezposelne ženske itd. Lahko pa organiziramo lastna druženja, v dogovoru z ostalimi interesanti. Vse to nam lahko da zagon in nove ideje.
5) Brezposelnost je čas za spoznavanje sebe
Kaj nas veseli, v čem smo dobri? Kaj nas sprošča? Čemu bi se radi posvečali, čemur se prej- ko smo še študirali ali pa delali- nismo mogli v taki meri, kot bi si želeli? 

Usmerimo energijo v aktivnosti, ki nas izpolnjujejo. V hobije, v raziskovanje sebe. Prek pogovorov, posvečanja samemu sebi, na kakršen način nam pač ustreza. Brezposelnost je lahko stran vržen čas, lahko pa se potrudimo in jo maksimalno izkoristimo ter nanjo gledamo kot na priložnost za spremembo in nova poznanstva. Mogoče bomo ubrali pot, o kakršni prej nismo niti sanjali ali pa spoznali, da je tisto, kar želimo in zmoremo, že ves čas pred našim nosom.


Monday, February 15, 2016

Brokolijev narastek na hitro



Danes sledi recept, ki sem ga poustvarila po receptu za brokolijeve kroglice blogerke 21st century girl. (Dolgo se nisem spomnila, od kod sem ga vzela, tako da šele zdaj to dodajam!). Prvič ko sem delala, nisem uspela oblikovati v to obliko, zato sem naredila kar kot narastek in pri tem je ostalo tudi v prihodnjih kuhanjih :).
 
Pravzaprav ga jaz pripravljam kot cvetačno-brokolijev narastek. Včasih uporabim tako brokoli kot cvetačo, eno majhno glavo vsakega, včasih pa le enega izmed njiju. Tokrat sem delala zgolj z brokolijem.

Uporabila sem (približno enake sestavine kot 21st century girl):

-dve manjši glavi brokolija (obe takšne velikosti kot je na 2. fotki)
- cca. 50 gramov mletih mandljev
- cca. deci ovsenega mleka
- eno manjše jajce
- ščepec česna
-ščepec soli
- 20 gramov (en paketek) original parmezana
-približno 1/3 lončka kisle smetane 
- na koncu za dekoracijo: sladka paprika v prahu
- eno vilico masla: zgolj za podmazati pekač
 - moj mini pekač 23x16 cm- večino stvari za naju s fantom spečem kar v njem.
Včasih je to ravno prav, včasih, ko je apetit večji, pa zadostuje le za eno osebo :D










Postopek:

Sprva pripravi sestavine in daj v lonec kuhati brokoli in/ali cvetačo. Kuhaj cca. 15-20 minut, toliko, da je glava povsem zmehčana, kot nekakšen pire. Odstavi iz štedilnika, ter v lonec posuj mandlje, malo česna, soli in jajce ter naribaj sir.




Ko dobiš srednje tekočo zmes (glej tretjo slikco lonca, že tekočo :)), jo previdno polij na podmazan pekač.Vse skupaj razporedi, poravnaj z vilico in po vrhu premaži s kislo smetano. Peči cca. 20 minut na 180 stopinj (celotna površina pekača oz. iz obeh smeri- funkcija kroženja zraka v peči), na koncu pa 10 minutk (lahko tudi manj ali več, odvisno od moči pečice) popeči še na vrhu, da se naredi skorjica.






To je to, dober tek :)! (krožnik sem okrasila z malo sladke paprike v prahu, ki se tudi prileže zraven :))


Dodati nasveti:  Sproti preverjaj gostoto in upoštevaj svoje želje in okuse tistih, ki jih boš pogostil/a.
Nekateri imajo radi bolj čvrsto strukturo, drugi pa bolj sočno- v tem primeru dodaj več mleka, ovsenega napitka oz. druge poljubne tekočine. Če se ti vse skpaj zdi preredko (sama sem morala v tem primeru ukrepati kar dvakrat), pa odlij malo tekočine, previdno, ob robu pekača, toliko, da  steče res le tekočina in ne ostale sestavine- brokoli, sir itd..

Še en ukrep v primeru preredke strukture: preprosto dodaj maso, nekaj kar bo 'držalo skupaj' narastek. Sama namenoma ne uporabljam moke, seveda bi lahko bil sicer narastek tudi iz moke. Namesto moke pa sama dodajam kosmiče in mandlje.

Friday, February 12, 2016

3 valentinove zaobljube samemu sebi


Bliža se praznik ljubezni. A čemu bi se na ta dan posvečali zgolj negovanju partnerske ljubezni? Kaj pa tista najpomembnejša ljubezen- do sebe?

Nekaj zaobljub, ki jih lahko poklonimo, pa ne le 14. februarja, samim sebi:

1.) Usmerjanje vase: Če smo žalostni, jezni, vznemirjeni, to ni naključje, temveč nam takšno doživljanje vedno nekaj sporoča. Kaj bi morali spremeniti? Kaj ni OK, da smo apatični, otožni, agresivni morda? Kaj bi lahko storili drugače in kako? 

Kaj pa veselje, sreča, občutek izpopolnjenosti- ko čutimo tako: kaj smo razmišljali, storili, da tako čutimo? Bi lahko to ohranjali, ponovili? Večkrat pozornost iz zunanjih dejavnikov in obveznosti usmerimo vase in bodimo iskreni.

2)  Nežnost do sebe, ne nasilje: Vsi se kdaj slabo počutimo v svoji koži, po naših ali tujih (čeprav v resnici najbolj boli to, kar sami mislimo o sebi) ocenah kdaj tudi pošteno zafrknemo. Naredimo napako, izrečemo nekaj, kar obžalujemo. Velikokrat zapademo v grobo obtoževanje samega sebe, ki se ga bolj ali manj zavedamo: ti bedak, ti nerodnež, lenoba, nesposobnež, neumnica, naivnica.. Takšna sporočila zastrupljajo naša čustva, samopodobo in posledično dobro počutje.

Tudi ko kaj naredimo RES narobe, to ni konec sveta! Napačno, celo katastrofalno, nepremišljeno, nepotrebno,nevarno ipd. je bilo tisto, kar smo naredili. Ne pa mi kot oseba, ne mi sami! Ne enačimo svojih spodrsljajev s svojim bistvom- tem, kdor smo. Tudi ko se zmotimo, ohranjajmo nežnost in potrpežljivost do sebe.

3) Povezanost s sabo: Nikdar ne bi smeli pozabiti na stvari ki nas veselijo, drobne radosti, ki so le naše in nas razveselijo in ob katerih se povežemo s sabo. Pa naj bo to sproščanje v kopeli, branje, klepet s prijateljico, sprehod, šport, meditacija, slikanje, ročna dela, dremež sredi dneva itd.

Če bomo te stvari odrezali iz svojega urnika oziroma jih začeli zanemarjati, bodo posledice občutne in nič kaj nedolžne! Sledili bodo občutki utesnjenosti, apatičnosti, izgorelosti, žalosti. Tega pa ne želi nihče in nihče si tega, da izgubi stik s sabo, ne zasluži.


Imate tudi vi v mislih kakšne posebne zaobljube sebi ali drugim, o katerih razmišljate okoli valentinovega?

Friday, February 5, 2016

Odlična in enostavna jajčna omleta s porom


Ali tudi vi prisegate na enostavne recepte, na jedi, pripravljene v nekaj minutkah? Ker obožujem jajca, ki so, kar dokazujejo tudi najnovejše študije, popolno živilo, poleg tega pa, vsaj mene, zelo nasitijo, bom delila z vami en simpl recept.

Vse, kar se je znašla v tem obroku, je:
- 2 jajci
- približno tretjina večjega pora
- olivno olje
- pol čebule
- začimbi: peteršilj in sladka paprika



Prvi korak: Pripravila sem vse sestavine in jih zbrala na pultu. Če iz hladilnika jemljem eno po eno stvar, navadno kakšno pozabim. No, meni je tudi tokrat uspelo, da sem pozabila na sol, a mi ni prav nič manjkalo :).



Drugi korak: Na ponvi sem segrela olje, na drobne kolebarje narezala por in ga prepražila. Prav tako sem nasekljala tudi čebulo in jo prepražila.

Zadnji korak: Ko se je iz ponve začelo rahlo kaditi, sem vlila jajci, pokrila s pokrovko in pekla nekaj minutk (nikoli ne merim, a stanje spečenosti jajc preverjam kar sproti, pokukam in vidim, kakšno je stanje :). Sicer imam raje bolj, kot pa manj, zapečena jajca).

Ko se je omleta spekla, sem naknadno dodala še peteršilj in sladko papriko.
Zraven se je prilegla skodelica močne kave. To je to, pa dober tek :)

PS: Imate radi jajca, omlete? Na kakšen način jih radi pripravljate?


Tuesday, February 2, 2016

Blogi, ki me navdušujejo in jih redno spremljam


Danes pa bom z vami delila nekaj mojih najljubših blogov in spletnih strani, ob katerih res uživam, tako domačih, kot tujih.

Tako da, skuhajte si kavico ali čaj in pokukajte na seznam :).Morda najdete tudi kaj zase :).

PS: če imate kakšen predlog, sporočite. Delite tudi, kaj prebirate vi. Opažam, da mi manjka npr. kategorija literatura, filmi, tako da tu še iščem ideje, z izjemo Aljoša Harlamov, ki ga že spremljam.

Odnosi, psihologija, življenje: 

Alena

Mark Manson

Marc&Angel hack life

Tango v plesni dvorani za dva

Evelinamalina

Dumb Little Man

Koristna stran za blogerje pa je: ShoutMeLoud 

Lepota&Moda& Lifestyle:

Uf, tole vas je ogromno, slovenskih in tujih (realni seznam je še petkrat daljši ;).. Le nekaj omenjenih slovenskih, ki jih prebiram:

Far Far away in Korea (tole piše mamina sestrična :)!!)

Irena Sirena

Oopsi 

Mateja's beauty blog

Tatjana- My little Beauty World

21st century girl

Jessie Fairytale

Sugarlove blog

Our way everyday

Adjusting beauty

Nothin'n Fancy. Really.

The Chunky Cheeks

Prehrana& šport:

Vitja

Stašina fit kuhinja

Vem kaj jem

Keto recipes

Maxximum portal

Top Fit Mama 

Blogilates