Sunday, January 24, 2016

Internetno raztrupljanje: Zakaj je tako nujno?


Zadnjič sva se s prijateljico pogovarjali o tem, kako zelo drugače se počutiva, kadar kakšen dan preživiva alternativno. Kar za naju pomeni, da ne ''visiva'' pred računalnikom. Jaz  sem ''gor'' predvsem zaradi branja člankov v lastno zabavo, pisanja člankov ter pisanja magistrske, ona pa zaradi narave svojega dela, ki jo kar nekako ''zveže'' z internetom. Strinjali sva se, da so takšni dnevi, ki jih manj preživiva v spletnem svetu in več v realnem,srečnejši.

Bolj polni, živi, nekako bolj doživeti. Zdi pa se, da je to pravi privilegij in redkost. Biti vsaj kakšno uro, ali celo dan, povsem brez interneta. Ne zato, ker ne bi bilo signala ali ker smo slučajno skočili nekam ven, ampak načrtno. Ker bi se odločili, da bo to pač dan, ali vsaj del dneva, ki ga nočemo in preživeti na spletu. Sama resno razmišljam, da bi si zadala ta izziv in ga poskušala speljati. Pogosteje.

Čeprav smo vsi bolj ali manj vpeti v spletno funkcioniranje, službeno, študijsko, družabno, za zabavo in drugače, pa je to kar nekakšen samoumevni tok. Ki nas je odnesel s seboj in o katerem ne razmišljamo več. Ne vprašamo se, ali bi bilo lahko drugače in malokrat pomislimo, da splet sicer je delovno in zabavljaško orodje, pa vendar je tudi past, v katero lahko hitro zapademo.

Ker to tematiko, spletno odvisnost, raziskujem tudi za magistrsko nalogo, v tem času, med brskanjem informacij o internetu, večkrat razmišljam o tem. Sem tudi jaz zasvojena? Hmm.. Še sploh je kdo, ki pravzaprav ni? Sodeč po nekaterih kriterijih, nas je že večina zapadla v internetno omamljenost. Vem, da bomo rekli: ja, ampak v to smo primorani.. Tako pač je, drugače ne moremo, saj pa tudi služba zahteva uporabo računalnika, vse informacije so tam itd. Že res. Ampak to še ne pomeni, da družba (ki pa ni nek umetni konstrukt, ampak smo to navsezadnje mi- ljudje) ni zasvojena s spletom. Ker pač je.

Splet je novodobna, a precej hinavska, prijateljica, nudi navidezno uteho v trenutkih osamljenosti in dolgčasa, po internetu brskamo za navdihom, celo za nekakšnimi navodili za lastno življenje. Včasih dobimo odlične ideje, pogosto pa na internetu visimo kar iz navade. To je žalostno. Ogromno zamujamo.

Kaj? Več časa s samim sabo, na drugačen način. Npr. tako, da gremo v naravo, da spet preberemo kakšno knjigo več, v miru pojemo kosilo (ne pred računalnikom!! No da vidim, koliko nas je krivih tega :)?), da se povežemo s sabo. Da sploh razmislimo: kdo smo in kako se počutimo?

Ko smo na internet, se, kar je grozljivo, sploh ne zavedamo sebe, svojih razmišljanj, misli tečejo kar avtomatsko. Slabe in dobre. Predvsem pa raziskave dokazujejo da zaradi interneta postajamo vse bolj površni bralci, neučakani (kar ''scrollamo'' med vsebinami in vsako le površno preletimo, brez da bi se nam vsebine podrobneje vtisnile v spomin), hitro se naveličamo in hlastamo po še. Po še več spletnih nasvetih, zabavi in uspavanju. Internet je pogosto prav to. Uspavanje možganov. In čutov, o čemer sem že pisala http://spoznajsebe.blogspot.si/2015/05/prekletstvo-interneta-otopelost-cutov.html

Internetni post pa ponuja tudi: več časa za partnerja, družino, prijatelje. Za dogodke, aktivnosti, izlete, morda obuditev starih družabnih iger, za spoznavanje novih ljudi. Ko smo na internetu, smo le na pol živi. Celo naše zaznavanje, čutila, so nekako površinska. Ne vonjamo, čutimo v polnosti. Ne tako, kot pa takrat, ko gremo na sprehod ob obali ali v gozd. Ali le pred blok na klopico :).

Ste za to, da si vsi privoščimo vsaj kakšen dan v tednu za internetni detoks ali pa nekaj ur na dan? Vsaj jaz osebno, poznam pa še zgodbe drugih ljudi, se počutim povsem drugače, ko dam internet nekaj časa ''na hladno''. Priznam. Zabaven je. Celo informativen in posrka.  Včasih minejo ure, preden se zavem, da je dan mimo. Pošastno je to, da je internet postal skoraj sinonim za življenje.

A kaj, ko ti spletni trenutki minejo, se razvodenijo, na te spletne ure nimam posebnih spominov.

Ne takšnih, kot pa jih imam na dobro počutje ob debati v živo, na izlet ob sončnem dnevu, na vonj prvega snega, na potovanja.. Splet je le slab posnetek resničnega življenja, ne pa nadomestek. Je orodje, ne sme pa postati edina možnost preživljanja prostega časa. Ne pozabimo na to. Imamo izbiro. Le slepimo se, da je nimamo.

2 comments:

  1. A veš, da sem tudi sama razmišljala o tem, da bi si zbrala en dan v vikendu za internetni post (recimo sobota)...Ker se mi zdi, da je internet in visenje za računalnikom včasih beg pred samim sabo...

    ReplyDelete
  2. Jz mislm da je to izvedljiva stvar, vsaj en dan v vikendu, ker je veliko lažje kot med tednom, ko je praktično, že zarad službe po navadi, nemogoče. Ja res je, je ene vrste omama lahko ja in beg..

    ReplyDelete