Wednesday, December 9, 2015

Policistični jajčniki: Diagnoza in soočanje (1. del)



Tole pa je tema, ki se je izogibam že nekaj časa. Pred leti, ko je bila diagnoza oz. ozaveščanje, kaj se dogaja z mano, še sveže, je bilo to zame zelo neprijetno. Nekaj mesecev sem bila kar na tleh in čeprav sem vedela, da to ni smrtna obsodba in da morda pretiravam, da si tako ženem k srcu, mi ni bilo vseeno. 

Pravzaprav sem si vse skupaj najprej zanikala, zamahnila z roko in si rekla: bo že. Se bo že uredilo. Pa se žal ni, kar pa je bilo dobrodošlo, saj je v pozitivnem smislu pretreslo moje življenje. Kako se je vse skupaj začelo? Pred leti, mislim da pred približno 5 leti že, ali celo več, uh kako čas drvi, sem se začela nepojasnjeno rediti. Stara sem bila, če me spomin ne vara,  23 let.

Pridobivala sem kilograme, ne na enkrat, ampak tekom mesecev, vztrajno in počasi. Kljub temu, da nisem jedla veliko, da sem celo zmanjšala, prav zaradi jeze, ker sem se redila, obroke, ter se začela bolj zdravo prehranjevati. In veliko športati. To je bil šele uvod v bolj zdrav način življenja, za katerega se trudim tudi dandanes.. 

Ker nisem razumela, kje je razlog, sem vztrajala in ''zatežila''  tako zdravnici kot ginekologinji, ki mi je rekla le, da nikakor niso krive kontracepcijske tabletke (prenehala sem jih jemati skoraj 8 let nazaj) oz. da ne verjame, da bi šlo za posledico prenehanja jemanja tabletk. Sama imam povsem drugačno mnenje. Brala sem že številne izkušnje punc, ki so se, prav po prenehanju kontracepcije, soočile s porušenim hormonskim ravnovesjem. Skratka, long story short: po mojem vztrajanju sem se nekako dokopala do napotnice za endokrinologijo (veja medicine, ki preučuje hormone ter žleze z notranjim izločanjem ter bolezni, povezane z žlezami, kot je tudi sladkorna bolezen). 

Po krvnih preiskavah so končno odkrili, da imam povišano raven glukoze v krvi in da imam odpornost na inzulin (to pa poveča možnost za pojav sladkorne bolezni), ultrazvok jajčnikov pa je pokazal tudi na stotine drobnih cist na obeh jajčnikih. Zaključek? To (lahko) vpliva tako na zmanjšano plodnost, kot tudi poveča možnost za druga ginekološka obolenja. Takrat sem bila precej na tleh, saj sem se na enkrat začela počutiti zelo bolno, šibko, kar naprej mi je bilo slabo (takoj po prejetju diagnoze, očitno je šlo za nekakšen šok).

Posledica hormonskega delovanja, vsaj pri meni, je žal tudi prekomerna poraščenost: še danes jo imam npr. po vratu, po popku. Po obsežnem, lastnem raziskovanju sem odkrila tudi, da je s sindromom policističnih jajčnikov povezano tudi nihanje razpoloženja. In da so policistični jajčniki, ki so poenostavljeno povedano rezultat zmedenega hormonskega delovanja, povezani s številnimi zdravstvenimi tegobami.

Čeprav me je to spoznanje po svoje potrlo, pa sem si vsaj lažje obrazložila vse, kar se mi je dogajalo: tako nepojasnjeno rejenje, tesnobo, melanholijo, (policistični jajčniki seveda niso edini ali glavni vzrok, vsekakor pa so lahko eden od faktorjev  vpliva na psihično počutje osebe), neprestano lakoto (jap, že po pol ure po obroku, tudi obilnem, sem bila spet zverinsko lačna..) 

Končno sem sprejela diagnozo, jo vzela za svojo in danes se bolj ali manj uspešno borim z njo.. Kako? Prisegam na naravne pristope, na pozitivno razmišljanje, na šport (vendar zmeren, saj pretiran šport lahko celo negativno vpliva na jajčnike, več o tem prihodnjič), delo na sebi in temeljito raziskovanje tega, kaj ustreza meni, saj je vsako telo, vsak človek drugačen.

To temo sem pričela, da bi tudi ostalim ženskam, ki se borijo z diagnozo, ali pa morda samo čutijo, da se nekaj dogaja z njihovim telesom, niso pa še preverile, ali gre za policistične jajčnike , vlila upanje. Niste same in ja, vem, da ni enostavno. 

Še sama nisem vedela, koliko nas je, čeprav sem brala, da gre za eno najpogostejših obolenj žensk v rodni dobi. Pravzaprav gre za presnovno-hormonsko motnjo s kompleksnimi vzroki- nekateri menijo, da ima velik vpliv dednost, ter zoprnimi posledicami. Več o tem, za kaj sploh gre in predvsem o moji izkušnji oz. borbi z diagnozo, pa prihodnjič :).

vir fotke: <a href="http://www.freepik.com/free-photos-vectors/heart">Heart vector designed by Freepik</a>

2 comments:

  1. Joj Draga Sara upam, da boš vedno tako pozitivna in močna oseba.Krasen zapis in upam, da ga bo videlo čimveč punc. Ga bom delila na blogu. Vem,d a se sliši smotano, samo se veselim branja drugega dela. Hormoni so oprosti izrazu ena prava in velika GROZA in obup:).

    ReplyDelete
  2. Iskrena hvala Monika za tako tople besede <3! Hvala za delitev, tudi jaz upam, da sem lahko s svojo izkušnjo morda še komu pomagala in mu, vsaj na daljavo, zaželela vse dobro v boju s hormončki!

    Ja se strinjam hihi, hormoni kravžljajo živce in zdravje.. ampak tudi na tem se da delati ;)

    ReplyDelete