Sunday, October 18, 2015

Kaj lahko dajo potovanja?

Tole pišem iz Amsterdama... pravzaprav domov odhajam že pojutrišnjem, že v naprej žalujem, vmes pa se mi je porodila ideja, da napišem nekaj o tem, kaj zame pomenijo potovanja.  Vsaj jaz opažam, da od trenutka, ko zakorakam na letališče, odvržem skrbi in nekatere mučne dileme ter se prepustim eni otroški razigranosti in nepričakovanosti- kaj se bo dogajalo, kaj vse bom doživela, spoznala o sebi, skorajda bolj kot o krajih, ki jih bom obiskala. Poleg tega pa, mogoče se sliši čudno, na potovanjih navadno začasno odvržem, oziroma zablokiram, dam na 'pavzo', vsaj en del sebe, morda tisti, ki se najbolj ukvarja z vprašanji, vezanimi na dom. Pri meni so to trenutno vprašanja povezana z iskanjem službe in pisanjem magisterija. Torej, da ne dolgovezim, kako vidim potovanja, v čem je njihova dragocenost? 


Druga država, druga pravila oz. kulturni šok
Najbolj očitno, pa vendar. Tujina nas nekako dobesedno postavi pred izziv drzniti si poskusiti nekaj novega. Vsaj določenih stvari niti ne moremo zavrniti, saj so neposredno povezane s kulturo, navadami, pravili, druge države. Pa naj gre za enostavne, prijetne spremembe, npr. vožnjo z metrojem ali tramvajem ali bolj šokantne, čudne, zoprne razlike. 

Spomnim se, kako mi je prijateljica, ki je obiskala Domikansko republiko, opisovala, da dogovoriti se za sestanek, ali kakršen koli drug, uradni opravek (pa naj gre za obisk pri odvetniku, zdravniku itd.) za domačine še zdaleč ne pomeni, da bodo točni. Sestanek je imela denimo ob 8h zjutraj, oseba s katero je bila domenjena, pa se je prikazala šele ob 10h. Nezaslišano, nesramno? Morda za nas, za njih pa nekaj povsem običajnega. Dogovori o uri sestanka se vedno smatrajo za zelo ohlapno dorečene, ne fiksne. In kaj naj bi človeku to prineslo? To, da se zamisli o konceptih kot so točnost, vljudnost, ipd. Zamujanje še zdaleč ni povsod nevljudno. No ja, Japonska je menda nekaj drugega, saj zamuda vlaka za le nekaj minut, ali celo še manj, menda pomeni nekaj nezaslišanega.

Čarobnost okusov

Ne, sama še nisem potovala v Azijo, niti Afriko, pa vendar, že v Amsterdamu sem neverjetno uživala, saj sem imela priliko poskusiti številne vrste sirov :). Kot siroljubka sem imela oči na pecljih, saj sem iskala trgovinice z degustacijami sirov, ki jih je nešteto: na voljo so aromatični, nežno ali pikantno, skorajda grenko, sladki itd. 

Jedla sem tudi zanimivo solato z orehi in jabolčno-pomarančno polivko (verjetno to ni ravno nacionalna specialiteta, pa vendar, pri nas na kaj podobnega še nisem naletela), prav tako pa ne morem pozabiti odličnega in poceni hotdoga, ki sem ga pred leti jedla v New Yorku. Ja, še en zelo standardni prigrizek, nič gurmanskega, pa vendar. Doma hotdogov niti ne jem, tam so mi bili odlični. Verjetno že zato, ker sem jih poskusila v drugačnem, metropolitanskem vzdušju, sedeč na betonskem zidu in opazujoč množico hitečih turistov in poslovnežev, zato so bili še bolj sočni.

Čudoviti ljudje in moda

Pri nas pač ni opaziti toliko raznolikih ras in stilov oblačenja, kot je to možno na newyorških, londonskih, berlinskih ali drugih velemestnih ulicah. Tudi v Amsterdamu sem bila očarana nad lepoto raznolikih izrazov in naglasov. Ob tem sem dobila kar nekaj navdiha za popestritev svojega stila, npr. nikoli si ne bi mislila da mi, kot precej nizki ženski, pašejo tudi pončoti in njim podobni široki, ogromni šali. Z njimi se trenutno greje ogromno Amsterdamčank.

Lahko postaneš nekdo drug

Tujci ne vedo, kdo si, kakšen si. Si sramežljiv, si pogumen, imaš doma dobro službo ali pa še sam ne veš, kaj te veseli? Ni problema, v tujem mestu tega ne ve nihče, nihče, no ja, edino če slučajno koga srečaš, tudi to se kdaj, a redko, zgodi. Zato ni bojazni, da bi te sodili, da bi nekdo, ki te pozna, spraševal nekaj, kar ti v nekem trenutku ne bi pasalo. Težko razložim, moja poanta je, da mi takšna anonimnost kar ustreza. Včasih lahko malo testiram svojo socialno anksioznost in sprašujem več, kot bi doma :)

Še drevesa so drugačna :)

Ja, če si dolgo na enem mestu, večinoma doma ali pa so tvoji opravki vezani na nekaj lokacij: npr. na faks, knjižnico, kavarno in ponovno domači blok, je že vsaka sprememba okolja dobrodošla. Drugačni parki, drugačni ljudje, raznolike trgovinice, pisane knjigarne, dišeče tržnice, umetnostne galerije, skrivni atriji sredi mest. Vse to je prava paša za duha.. Komaj čakam naslednji oddih na tuje :)

<a href="http://www.bloglovin.com/blog/11157633/?claim=6e8dz6ncga7">Follow my blog with Bloglovin</a>

2 comments:

  1. Super post, jaz sem si kar kavico skuhala in se udobno namestila preden sem šla brat tvoji novi objavi. :)
    Ja, tudi zame so potovanja nekaj takega. In najbolj se strinjam s predzadnjo točko. V tujini mi je popolnoma vseeno kaj si mislijo o meni in delam stvari, ki jih recimo v Sloveniji ne bi.
    Dejansko si želim, da se bi tudi doma počutila tako, kot med tujci. Sicer se mi zdi, da mi je vseeno kar si drugi mislijo, ampak itak ti nekje v podzavesti ni ravno popolnoma vseeno.

    Naredila si mi pa tudi lušte po Amsterdamu, ki ga že raziskujem preko Google Street View-a, da lažje počakam na december.

    ReplyDelete
  2. O hvala, evo jaz pa zdajle prebiram druge bloge in pa zraven pijem črni čaj, :). Potem pa imaš isto navado kot jaz- tudi sama, preden obiščem kakšno mesto, se že malo ogrevam tako, da ga prej raziskujem prek slikc, Google Street viewa ipd..

    pa iščem top atrakcije, ki jih priporočajo tudi drugi ipd., čeprav se zadnje čase še bolj navdušujem nad čisto spontanim odkrivanjem mesta, ko kar zakorakaš v kakšno trgovinico, ulico, četrt, ki morda ni najbolj tipično turistična, pa je ravno zato toliko bolj 'pristna' in doživeta :)

    ReplyDelete