Sunday, August 23, 2015

Kaj pomeni biti čuden?



Čudnost je težko opisati. Če vsaj poskusim: morda je to en skupek, karakternih lastnosti, prepričanj, vrednot, hrepenenj, ciljev in/ali dejanj- nekaj, kar nam je pomembno, pa je morda v očeh drugih (ali tudi naših lastnih) drugačno, nenavadno, redko, sumljivo, celo nevarno, grozno, sramotno, ali pa nekoristno, smešno itd. Vsak ima lahko kakšno strast, hobi, navdušenje, nagnjenost, lastnost, mnenje itd- ki je pač malo.. no, čudno... Ko te nekaj tako fascinira, izpolnjuje, se zakodira v tvojo bit, ali ti preprosto polepša dan, da postane del tebe. Tvoj osebni podpis.

Mogoče je to celodnevno, vikend barvanje otroških pobarvank (čeprav sploh nimaš otrok), navdušeno stiskanje mozoljev, sebi in drugim, ali pa težki, po mnenju marsikoga brutalni, treningi, po katerih se počutiš močnega, pa čeprav veš, da si  pretiraval in boš jutri čutil posledice. Ali brskanje po spletu za informacijami, podrobnostmi iz specifičnih tematik, za katere si prepričan, da ne zanimajo nikogar drugega. Npr. o tem, koliko nog imajo posamezne vrste žuželk ;). Nekateri pa uživajo sami, v tišini, morda ribarjenju ali zgolj tišini, niti ne ob meditaciji. In to ure in ure.

In morda se včasih še sam vprašaš, zakaj bi še posvečal čas takšni navadi, če pa je nesmiselna, z njo ne zaslužiš, niti ne pripomoreš k bolj prijaznemu svetu. Je le nekaj, kar te posrka vase, ti ponuja pobeg v svoj svet. Za nekatere so to maratoni računalniških igric, za druge zbiranje skodelic, vera v paranormalno ali drugačni načini življenja: samotarski, z na glavo obrnjenim bioritmom, z načinom prehranjevanja, ki ga nihče ne bi razumel idr. Tudi goreča vera, v takšno ali drugačno božanstvo, prepričanje, da rastline trpijo, presnojedstvo, odklanjanje potrošništva in drugi stili življenja in prepričanj naj bi bili 'čudni'.

Je to čudno, OZ. kaj je sploh čudno? Nekaj kar izstopa od norm, nekaj, česar se lotevamo s fanatičnostjo, ki presega podoben interes drugih ljudi? Včasih so bile čudne (in dojete kot sprijene ter nevarne) čarovnice, danes so 'čudni' ljudje, ki nimajo televizije ali tisti, ki imajo le nekaj kosov oblačil. Čudni so tako tisti brez otrok, čudni so ljudje z osmimi otroki, čudni so redkobesedneži pa tisti, ki so ves čas nasmejani in govorijo kot navite urce. Vsi, ki so v nečem malo 'posebni', ekstremni, izstopajo. In ljudje jih obrekujejo.

A čudnost, če z njo nikomur ne škodujemo (tudi sebi ne, saj se hitro lahko stopnjuje v obsesijo, ko nam je pomembno le še to in nič drugega, ko živimo le še za to) je lahko prav tista plat naše osebnosti, ki nam daje unikatni pečat, popestri vsakdan, dela drugačne. Vsak je čuden na svoj način in včasih še sami sebe pri tem težko razumemo, kaj šele drugi, s strani katerih lahko padajo pripombe, posmeh ali pa le začudeni pogledi. Čudnost v načinu izražanja, mimika, nenavadna telesna govorica, razkriva marsikaj: našo osebnost, negotovosti, bojazni, posebnosti, bolezni idr.

Čudnost ni nič slabega. Sestavlja jo besedica ČUD- ko je nekaj vredno čudenja, občudovanja ali pa zgražanja, skratka je drugačno, vzbuja pozornost, radovednost. In čudnost se ne bi smela obsojati kar a priori. Lahko nas nauči marsičesa: o nas samih- če smo pozorni na naše čudne navade ali plati osebnosti, lahko spoznamo kaj nas zanima, kaj moti, kaj pritegne, kaj skrbi itd., ter o drugih. Opazujte vedenje, govorjenje, hobije, mnenja drugih, ki se vam zdijo nekoliko čudaška ali pač, no, nevsakdanja. Čudnosti pripovedujejo zgodbo vsakogar od nas- našo preteklost, vizije, posebnosti. In prav je tako. Vsi čudni, a na raznolike načine :). Več čudnosti, več unikatnosti!

4 comments:

  1. Pri meni ima beseda čuden večinoma pozitivni pridih in označujem kot nekaj drugačnega, zanimivega, kar vznemeri mojo pozornost .. pa naj gre to za različne hobije, zanimanja, mišljenje ali kaj podobnega. Ponavadi me tisti ljudje, ki veljajo za čudne, zanimajo in hočem preveriti, če so res čudni v smislu grozni, neprijetni za družbo ali samo drugačni od večine in zato ne tako sprejeti v družbo.

    ReplyDelete
  2. Se strinjam, res pritegne 'čudnost'- po navadi se za tem res skriva nekaj zanimivega, česar je mogoče manj v neki okolici, ali pa to ljudje označujejo kot čudno le zato, ker je pač drugačno, unikatno.. bojimo se po navadi neznanega in mnogočemu pripišemo (ali pa marsikomu), da je čuden, a je v resnici samo toliko (v vsaj enem oziru) izstopajoč..
    po navadi imajo 'ta čudni' res fascinantne zgodbe :)

    ReplyDelete
  3. Tako kot je Mojca zgoraj opisala, tudi zame je čudnost (=drugačnost) nekaj pozitivnega in nekaj na kar sem sama ponosna, ko me kdo označi s čudno. Prav tako pa so drugi lahko ponosni, ko jih sama označim tako... (: Super tema!

    ReplyDelete
  4. Evo jaz včasih nisem bila ponosna, priznam, predvsem bolj v najstniških letih, ko res želiš pripadati, zdaj pa na to drugače gledam :)

    ReplyDelete