Friday, May 1, 2015

Tista (ne)potrebna slaba vest...


Ojej, spet imam slabo vest, se dostikrat slišim reči in potarnati. Tako mojemu fantu, kot mami, prijateljici, sošolki, komerkoli, ki mi je blizu in me je pripravljen poslušati. Glede česa pa imam po navadi slabo vest? V bistvu marsičesa in ko se pogovarjam z drugimi, spoznavam, da imajo tudi oni velikokrat slab občutek in da jih tarejo skrbi, ki jih označijo kot 'slabo vest'. Ker niso dovolj športali, ker so pojedli kos bureka, ker so bili nesramni do partnerja ali celo, ker čez vikend niso počeli prav nič, pa imajo občutek, da bi morali delati kaj 'koristnega'. Zdi se mi, da prepogosto to našo slabo vest mečemo v isti koš. Tisto slabo vest, ki je pravzaprav občutek odgovornosti in obžalovanje  nečesa, kar smo storili ali izrekli drugim, nemalokrat enačimo z drugačno slabo vestjo. Tisto, ki je pravzaprav koristna in je vezana na dejanja, s katerimi pocrkljamo sami sebe. Slaba vest zaradi prepovedane pice, ki smo si jo privoščili po mesecih discipliniranega prehranjevanja, slaba vest zaradi poležavanja, ker smo bili še iz primarne družine vajeni, da je tudi vikend namenjen delu in pospravljanju. Eno je slaba vest kot opozorilo našega bistva, da nismo ravnali prav in da moramo to popraviti, drugo pa je brezsmiselno mučenje samega sebe zaradi stvari, ki so pravzaprav dobrodejne. A ker so udobne, užitne, ker pobožajo naše brbončice, predvsem pa dušo, telo in dvignejo naše razpoloženje, imamo včasih občutek, da so to le neproduktivne in nesmiselne kaprice. Ki človeka le polenijo, ga poredijo, s katerimi dokazujemo, da nismo dovolj delovni, vztrajni, močni, sposobni ipd. In seveda, zato imamo slabo vest!

Ker smo odprli trač revijo, namesto Hegla ali literature za magistrsko. Ker smo ugriznili v slanik, namesto v, še toliko boljše, če je neškropljeno in domače, jabolko. Ker že en teden (!) nismo telovadili, ampak smo se namesto tega stiskali na kavču, edini sprehod pa je vključeval nekaj korakov do hladilnika na naši desni. In ker nismo bili dovolj na zraku, ampak smo gledali posnetke na Youtubu, ker nismo poklicali mame, ampak smo ji po liniji najmanjšega napora, ker se nam pač takrat ni ljubilo, rajši napisali sms sporočilo. Ker smo rajši ostali doma, kot da bi šli kositi travo na naš vikend, ker smo spali do enajstih... In še in še... Kaj smo zagrešili s tem? Privoščili smo si dekadentni razvrat brezdelja, sproščanja možganov in telesa. Če nas grize slaba vest, je to kvečjemu namig, da vendarle ne bo ostalo pri temu. Ker se bomo prej ali slej pač spravili k delu, razmigavanju in ostalim pridnim opravilom. Slovenci smo pač pridni....

A včasih pač paše zabluziti. Slaba vest je tu odveč, saj od nje ni prav nobene koristi, zgolj pokvari nam užitek tistih hedonističnih minut in popoldnevov...

No comments:

Post a Comment