Friday, March 27, 2015

Ko se počutiš kot drek- ko je delodajalcem pretežko odpisati....


Zdi se mi, da je dandanes, vsaj večini, izredno težko sočloveku pojasniti, kje stojijo zadeve. Mu podati svoje iskreno mnenje, pa naj bo v samo nekaj stavkih, ali pa nekoliko obsežnejše in bolj opredeljeno. Kaj imam v mislih? Predvsem uradnejše interakcije, v katerih, ali po katerih, se počutiš kot drek, čeprav bi pričakoval, da bo nekdo na drugi strani vsaj toliko korekten, da bo odziven in te obvestil. Govorim o poslanih prošnjah za delo, ne zgolj  mojih lastnih, ampak tudi od drugih ljudi, kolegic in kolegov, pa tudi mojih seveda, na katere nisem prejela niti enega odgovora, niti skromnega: ''Hvala vam za poslano, a žal niste izbrani.'' Očitno je to v danajšnjem svetu, ko je bežanje časa, kar je res hecna stvar, saj čas sam po sebi tako ali tako ne obstaja, kaj šele beži, ampak je naš, priročen konstrukt, dobrodošel izgovor. ''Bežanje časa'' kot izgovor, ki ga nekateri priročno uporabljajo: Ojej, toliko in toliko prošenj dobimo veste.... Če si npr. kdaj drzniš vprašati, zakaj odgovora, vsaj nekaj vljudnostnih besed, po katerih bi vedel, kakšna je situacija, ni bilo.

Ampak zame to ni izgovor. Vedno je čas za to, da odgovorimo na kratko, četudi samo z ''Hvala, žal vam sporočamo, da niste izbrani''. VEDNO. Čas za to si je pač, če se imamo za človeške, empatične in sposobne, potrebno vzeti. Ni pardona. Nekdo na drugi strani čaka, nekdo se je potrudil, trepetal, v prošnjo vložil ves svoj trud in dušo. Pa tudi če ne, četudi je nekdo npr. spisal vse skupaj precej živčno, morda celo zdolgočaseno, skromno, ali pa preveč bahavo, morda  celo katastrofalno, slovnično in vsebinsko. Kaj pa potem? Moje mnenje in menim, da še od marsikoga, je, da si vsakdo zasluži vsaj ta minimum: jasno, pravočasno, vljudno pojasnilo. Da pač ni bil izbran, vendar se zahvaljujejo za njegov čas in trud. Četudi se oseba morda v resnici sploh ni potrudila preveč, nima veze. V primeru, da mu delodajalec odpiše, sporoča, da je odziven, da mu je mar za to, da iskalec zaposlitve čaka in si želi čim prej vedeti, pri čem je. Ne pa da delodajalci razmišljajo povsem kruto in brezobzirno, v smislu: Jim bo že ''potegnilo'', da niso bili izbrani... Hm, hm.. ja, jim bo, ampak ti ljudje so že tako napeti, prizadeti, z oskrunjeno samozavestjo, morda polni pričakovanji ali pa že obupani. In opravičeno naveličani in besni. So ljudje s čustvi, z odnosi, s hrepenenji in željo po tem, da bi dobili delo. Ali vsaj, da bi za povračilo dobili vsaj približek humanega odgovora. 

In pa tu so še ostali dogovori, ne samo prošnje za delo.. Dogovori, ki so bili obljubljeni, češ da so že fiksni, a v resnici nikoli uresničeni, nikdar pojasnjeni. Situacije, ko se dogovarjaš za nekaj, ko te menda že štejejo zraven, češ da je zadeva v teku, čez čas pa vidiš galerijo slik dogodka, oziroma projekta, ki je že bil izpeljan. In tebe niso obvestili. Lotili so se ga brez tebe. Nekje vmes so se očitno premislili, za kar pa imajo vso pravico. Ja, tako ali tako bi bila malo žalostna ali vsaj razočarana, a če bi preprosto napisali, da so se odločili za nekoga drugega, oziroma da me ne potrebujejo, ne bi ure in ure, ali pa kar dneve, razmišljala, čemu se mi niso oglasili in s čim sem si to zaslužila, oziroma upala, da morda pa iz te moke še kaj bo..

Tako da roko na srce, če vam dolgo ne odgovorijo, pa naj gre za poslano prošnjo za delo, ali celo za prostovoljstvo, prakso, za kakršnokoli sodelovanje, ali če se na enkrat vmes pogoji spremenijo, pa o tem niste obveščeni, ampak ste elegantno 'odpikani', potem vedite, razumem vas. Tudi jaz sem jezna, ogorčena, prizadeta in za to, da je nekomu škoda časa, ki bi ga namenil temu, da bi svojo odločitev sporočil tistim, ki čakajo, zame ni opravičila. Žal. Ne zavedajo pa se, da s takšno ignoranco povedo ogromno: o sebi, o podjetju, o svojih vrednotah, oziroma pomanjkanju le teh.

2 comments:

  1. :(:(:( kako pa vse tole drži..kot pribito..naša država zna bit tako oprosti izrazu gnila:( Kaj delajo iz nas:( Srčno si želim, da ti bodo odgovorila kdaj na kakšno prošnjo in če si brez službe, da ti jo uspe dobiti. Vem kako se počutiš:(:(:(:( stiskam pesti zate:) in ti pošiljam pozitivno energijo:).

    ReplyDelete
  2. Res je, se strinjam, :)).. Ja, trenutno sem brez službe, no zdaj itak študiram, ampak vmes pa sem tudi nekaj iskala, pa niti ne prav delo kot delo, ampak tudi za druge, raznorazne stvari sem se zanimala, pa so me malo zavajali po domače povedano, namesto da bi takoj rekli ne ;).. pa mislim da še marsikdo se bi najdel v tem, pa naj gre za delo ali kaj podobnega, kjer čaka odgovor, pa ga ni..

    Najlepša hvala za komentar in spodbudne besede ter pozitivno energijo :)

    ReplyDelete