Monday, March 16, 2015

Kako drug drugemu pomagati pri odkrivanju potencialov?



V današnjem času in prostoru, ko je zelo težko dobiti službo,  se številni poslužujejo (pravzaprav poslužujemo, saj mednje spadam tudi sama) najrazličnejših pristopov. Številni se vpišejo na Zavod za zaposlovanje, udeležujejo raznoraznih izobraževanj, delavnic, ki pa so predvsem v smislu, kako oblikovati svoj življenjepis in kako se predstaviti delodajalcem. Vsekakor zelo pomembna tema, ampak če sami v sebi nismo samozavestni, nismo prepričani, kaj bi sploh želeli početi, pri tem nam pogosto ponagaja tudi obremenjenost s tem, koliko smo že stari, potem tudi naš predstavitveni govor ali CV ne bosta prepričljiva. Če niti nismo prepričani, kam nas vleče srce, si lahko pomagamo tudi sami, npr. s pisanjem zamisli, z dnevnikom, kamor vnesemo svoje sanje, razmišljanja, konkretne želje o tem, kaj želimo doseči, na katerem področju bi se še radi izobraževali ipd. Lahko si na vidno mesto nalepimo afirmacije, za katere pa menim, da vsekakor niso dovolj, so pa lahko en začetek, ki nam da en zagon in pozitivno energijo, da preobrnemo misli in ne vidimo vsega tako črno. Lahko sami sebe bodrimo, si napišemo listo svojih zmožnosti in talentov.. Ampak, bodimo iskreni- če to delamo sami  s seboj, to nikakor ni enako zadovoljivo, kot pa če o tem razpravljamo z nekom drugim. In to ne rabi biti nujno strokovnjak, ampak menim, da se o naših željenih, poklicnih, izobraževalnih in drugih ustvarjalnih, pa naj bo umetniških, podjetniških ali drugačnih, poteh, vsekakor premalo pogovarjamo s svojimi bližnjimi.

Skupno nam je tarnanje, ki vsekakor lahko pomaga, ampak če se vleče v nedogled, samo še bolj oteži pozitivno naravnanost pri iskanju samega sebe. Na dnevni ravni si delimo dvome v to, da bomo kdaj našli službo, kritiko državi in tudi zagrenjenost. Takšna čustva na nek način res povezujejo, a namesto da bi imela oba sogovornika od tega kakšno korist, da bi jima to dalo kakršen koli zagon, na žalost, pogosto nehote in čisto neopazno, drug drugega povlečeta samo še dlje v brezno obupa in nejevolje. Zakaj se ne bi s prijatelji, družino, znanci, sošolci, sodelavci, ljudmi, ki jih poznamo in navdihujemo, rajši v večji meri, kot pa da z njimi delimo svojo tegobo, pogovarjali še o nečem drugem: o idejah, možnostih, o tem, kje vidimo tako sebe, kot druge. Zakaj ne bi staknili glav in skupaj delali na tem, da bi pomagali odkrivati ne le svojih potencialov, ampak tudi možnosti ter sposobnosti, nadarjenosti drugih? Zdi se mi, da prepogosto žal le tekmujemo, ne pohvalimo nikogar, sami pa, jezni in obupani, ker nas ne opazijo, čakamo pohvalo. Čemu ne bi mi sami prvi pohvalili osebe, zakaj ne bi dali iskrene spodbude in izrazili svojo vizijo nekoga drugega? Morda, za to pravzaprav obstaja velika verjetnost, pa ta oseba sploh ne vidi, da jo mi vidimo kot npr. nekoga z dobro komunikacijo, kot empatičnega človeka, kot umetniško nadarjeno žensko, kot dobrega kuharja, kot moškega, ki je razgledan in ima poleg tega odličen pristop k strankam..Kot nekoga, ki je zelo dober v čem, a se tega niti ne zaveda ali pa to premalo neguje.

Čemu se ne bi medsebojno, vendar iskreno, pohvalili, priznali drug drugemu, da smo dobri na določenih področjih in morda pogumno začeli še kakšno skupno pot? Morda se iz skupnih zanimanj in prepletov talentov rodijo kakšne ideje ali celo sodelovanja za nekaj več: za projekt, za vizijo, za to, kako in na kakšen način pa bi v teh časih vendarle lahko izbrskali, ne le možnost za zaposlitev, ampak tudi možnost za spoznavanje lastnih darov. 

Marsikje lahko preberemo, da moramo verjeti vase, se podpirati, brati takšne in drugačne navdihujoče knjige, se mrežiti, se udejstvovati. A če o tem ne bomo spregovorili-, sama bi najrajši ustanovila kar kakšne motivacijske, bodrilne, pogovorne klube ali kaj takšnega, kjer bi sogovorniki spoznavali lastne in talente drugih-, nikoli ne bomo izvedeli, kako bi lahko delovali.. Menim, da cilj ni v tem, da prekosimo drugega in ga spodrinemo, ampak da se v svojih željah in talentih povežemo.. Kar pa se zdi, vsaj v naši državici, pogosto znanstvena fantastika, saj številni na to niso pripravljeni in ljubosumno varujejo svoje znanje, drugega pa bodisi vidijo kot prehudo konkurenco, ali pa kot nekoga, ki ni vreden njihove besede. A obstaja še veliko ljudi, ki vas bodo lahko podprli, vi pa boste tudi njim nastavili ogledalo njihovih talentov.

No comments:

Post a Comment