Friday, February 20, 2015

Pisano obdobje mavričnih dni (pesem)



Pomlad sem občutila, sramežljiva lepotica počasi se razkriva.
Odslikava se v lužah, ptičjem petju, bledih nitih sonca,
vonjam jo v svežem,božajočem zraku,v toplejšem in spodbudnem mraku.

Mar slišiš kolesa in vrisk otrok, mar čutiš hitenje energije vse naokrog?
Počasi a vztrajno nasproti hiti, pisano obdobje mavričnih dni...




Monday, February 9, 2015

Si dovolimo reči NE in ob tem NE imeti slabe vesti?!


vir fotke: Patheos

Učili so nas, da je pomoč drugim naložba tudi vase, v svoje dobro počutje, da bomo, če bomo vedno dajali, tudi izpopolnjeni, srečni, pomirjeni. Ampak v resnici, roko na srce, pogosto temu ni tako. Ampak kaj, ko ljudi nočemo zavrniti, da ne bi izpadli arogantni, vzvišeni, nesočutni, neprijazni.. Nekaj obljubimo, naredimo in nato sami sebe tolažimo, da smo delovali kot dobri ljudje. Čeprav smo v sebi morda goreli od jeze, se čutili pod pritiskom, žalostne, se iztrošili, in nikakor nismo bili v skladu s tem, kar nam je sporočalo, šepetalo, ali pa celo kričalo, telo, pa smo to želeli utišati. Zagotovo poznate tisto, ko ste že v naprej, že v času obljubljanja, kimanja in zagotavljanja, da ja, da boste storili to in ono, začutili, da se s tem v resnici ne strinjate. Da vam pa to ni všeč, da tega ne želite in ne zmorete. In ogromna je razlika med egoizmom, zavračanjem potreb drugih, oziranjem le nase in vlaganjem izključno v sebe, ter med tem, da znamo reči NE ter poskrbeti zase, ko tako čutimo. Da si to preprosto dovolimo, a hkrati dovolimo tudi drugim, da oni nam rečejo ne. In posledično s tem skrbimo drug za drugega, za naš odnos z drugimi, saj če nekoga zavrnemo, ker smo pač utrujeni, nam ni po godu, menimo da tega ne zmoremo ali nas preprosto ne zanima, v ničemer ne škodimo drugemu. Ta drugi bo že dobil pomoč nekje drugje, včasih pač nismo mi tisti, ki lahko izpolnimo njegovo željo, ugodimo njegovemu hrepenenju.

Včasih smo bili že prevečkrat na voljo in si želimo napolniti baterije. S tem, ko zavrnemo drugega, sebi rečemo JA- to je misel, ki mi je ostala v glavi od zanimivih delavnic, pogovorne skupine za ženske, ki se jo trenutno udeležujem in mi je žal,  da je polovica srečanj že za nami.. S tem, ko druge zavrnemo z NE, poskrbimo zase, pa tudi za njih. Nekdo drug, ali kar oni sami, bo našel boljšo rešitev za težave, bolj točne in boljše odgovore. Ali pa se bodo ljudje tudi naučili, da se ni pametno vedno zanašati na druge, z našim NE bodo morda končno prisiljeni v to, da razmislijo sami pri sebi, morda spremenijo kakšne nefunkcionalne vzorce- npr. nenehnega tarnanja, brez da bi pomislili na to, da je odločitev vedno na njih samih. Z našim NE bodo drugi morda dobili odlične zamisli, ker bodo v to prisiljeni, kako pa bi lahko nekaj izpeljali sami, ne z našo pomočjo, ali pa morda s sodelovanjem z nekom drugim, na katerega pa se do sedaj še niso obrnili. S tem bodo razširili svojo socialno mrežo, obogatili svoj možni nabor rešitev, postali bolj ustvarjalni, iznajdljivejši. Ne bodo vedno le čakali na nas.

In če rečemo NE, ali moramo res pojasniti, se celo braniti, zakaj smo se tako odločili? Da npr. ne bomo šli na nek dogodek, da ne želimo sodelovati pri nečem, da ne moremo pomagati pri nečem.. Včasih pri sebi morda poznamo razlog, zakaj smo tako ravnali: smo npr. utrujeni, nam ni do nečesa, želimo mir in tišino zase, včasih pa samo čutimo, da nam do nečesa, ali nekoga, pač ni. Pa to ne pomeni nujno, da s tem zavračamo to osebo, ampak samo to, da želimo v tistem trenutku, v tisti specifični situaciji, ravnati drugače in poskrbeti za sebe. In v bistvu ne potrebujemo opravičil, izgovorov, pojasnil, kaj šele občutkov krivde, zardevanj in hitenja ob sestavljanju razlage, ki naj bi zadovoljila sogovornika. Zadostoval bi preprost NE, ne utegnem, NE, ali npr. Ne bi se odločila za to, NE, žal ne bo šlo..

A lažje je to reči kot storiti, saj me osebno NE-ji drugih še vedno pogosto prizadanejo in posledično tudi sama težko izdavim NE, če pa že, pa me grize slaba vest.. Ah ja, očitno bo potrebno na NE začeti gledati drugače- kot na besedo, ki sporoča preprosto to, da se trenutno ne zmoremo ali nočemo vključevati v nekaj in želimo predvsem poskrbeti za svoj mir... In v NE-ju se vedno skriva obet, da bomo na voljo pa nekoč drugič- ko bomo to zmogli in želeli...