Sunday, November 23, 2014

Vas družabne priložnosti izčrpajo? Morda ste introvertirani!



O introvertiranosti sem želela pisati že kar nekaj časa nazaj, saj sem na ta pojem naletela že pred leti, vendar priznam, da se v raziskovanje tega, na katero stran pola spadam jaz, bolj k ekstrovertiranim ali introvertiranim osebam, nisem spuščala. Pred nekaj tedni pa se je ta tema spet pojavila v mojem življenju, saj sem naletela na članek in video o introvertiranosti, skoraj sočasno, ter ločeno, saj se sploh ne poznata, pa sta o tem pričeli razmišljati tudi dve moji prijateljici. Tudi jaz sem se začela spraševati, kam bi se pravzaprav lahko uvrstila? K ekstrovertiranim, za katere je značilno to, da radi delajo več stvari hkrati, se boljše počutijo v družbi kot pa sami, imajo radi socialne situacije in so navadno glasni, oziroma brez sramežljivosti povedo svoje mnenje, ali pa k introvertiranim? Slednji niso nujno sramežljivi in tihi, to je sicer pogosta predstava o tem, kakšen naj bi bil vase usmerjen, introvertiran človek, so pa nekoliko drugačni v dojemanju samega sebe, sveta, v izražanju svojih misli, čustev in idej. Z razliko od ekstrovertiranih so introvertirane osebe bolj obrnjene vase, kar pomeni, da svoja prepričanja, razmišljanja, tudi čustva in občutja, pogosteje zadržijo v sebi, oziroma o njih spregovorijo le z redkimi posamezniki. Navadno se radi posvetijo eni stvari na enkrat, v primerih izpostavljenosti večjim številom dražljajev, npr. na hrupni zabavi ali če imajo kup dela in so zasuti z obveznostmi, ter ne vedo, katere bi se najprej lotili, pa se pogosto čutijo stisnjene v kot, tesnobne, preplavljene in nemirne. 

Četudi sem bila, takoj, ko sem se začela poglabljati v članke o karakteristikah ekstrovertirancev in introvertirancev, prepričana, da sem introvertirana, pa nisem hotela sklepati prehitro. Tako sem rešila nekaj testov, dober je predvsem vprašalnik, ki mi ga je posredovala prijateljica, in sicer na strani: http://www.16personalities.com/free-personality-test, saj preverja tudi druge dimenzije osebnosti, npr. način razmišljanja, delovanja, karierna hrepenenja idr. In kaj sem ugotovila? Da sem vsekakor bolj introvertirana, moram pa poudariti, da 100% ekstrovertirancev ali introvertirancev ni, saj le redkokdo čisto vsak trenutek svojega življenja deluje ali razmišlja na povsem enak način. To je odvisno od vsake specifične situacije, vendarle pa imamo v sebi vsi neko usmerjenost, bodisi bolj v svoj lastni domišljijski svet, v tiho razmišljanje, v bolj analitičen pogled, ali pa je v nas obrnjenost navzven- v povezovanje in deljenje misli z drugimi ljudmi, v družabnost, v glasno izražanje in udejstvovanje ipd. 

No, končno se boljše spoznavam tudi iz tega vidika in bolje razumem, zakaj sem že od nekdaj ljubiteljica knjig, skorajda bolj kot ljudi, kako to, da me niti najmanj ne zanimajo zabave, ter tudi, zakaj imam težave z javnim nastopanjem. Sedaj vem, čemu me pogosto, če sem dolgo časa s skupino ljudi, ali celo če imam večurni klepet z eno samo osebo, ne glede na to, kako blizu mi je in kako uživam v njeni družbi, po takšnem druženju boli glava in sem utrujena. Sem pač introvertirana in si baterije najrajši, oziroma vsaj zelo pogosto, polnim kar sama: z branjem, razmišljanjem, poglabljanjem vase, pisanjem, individualnim športom.. Medtem ko si ekstrovertiranci energijo nabirajo prav prek druženja, energičnih dejavnosti, pa smo introvertiranci navadno nekoliko bolj umirjeni, na videz pa lahko tudi apatični, nezainteresirani in utrujeni. A stvar ni v tem, ampak smo večino časa pač v svojih glavah. Tako kot ekstrovertirancem pač ne moremo očitati, da so hiperaktivni ali da se v družbi 'mečejo ven', gre preprosto za to, da radi javno stojijo za svojimi načeli in nimajo problemov z izražanjem sebe. Prav tako ne gre za to, da introvertiranci ne bi zmogli biti voditelji, bodisi idejni ali npr. kakšnega podjetja, ampak pač delujejo nekoliko drugače, po navadi bolj iz ozadja, pogosto zabubljeni med knjige ali pred računalniške zaslone (med znanimi introvertiranci so in so bili: Bill Gates, Keanu Reeves, Audrey Hepburn, Albert Einstein).. In ja, pogosto se radi umaknejo (umaknemo) v svojo lastno družbo. Radi gremo sami po nakupih, na sprehod, samota nam največkrat ne predstavlja problema, ampak počitek za dušo.

Ekstrovertiranci pa po drugi strani nimajo težav s tem, da pripovedujejo o sebi, da sebe delijo z drugimi, radi gredo v družbo, nakupujejo in jedo skupaj. Introvertiranci pa smo včasih precej zadržani, jaz osebno pa, kadarkoli neznancem pripovedujem o sebi, tudi močno zardim in se tresem od neprijetnih občutkov.

Želite, da stopim pred množico ljudi in pripovedujem o svojih idejah in o sebi? Mislim, da bo to zame največji življenjski izziv. Rajši zgolj pišem o vsem, kar nosim v sebi, kot pa da bi morala to ubesediti v 'resničnem življenju'. No ja, včasih vendarle gre, navadno se zaupam nekaj bližnjim osebam pa še te pogosto komentirajo, da kar naprej le poslušam, o sebi pa ne povem ničesar konkretnega... 


8 comments:

  1. super predstavljeno in napisano, saj sama do pred petih minut nisem niti vedela kaj beseda introvertiranost pomeni. Sem natanko takšna oseba, katera se velikokrat rada umakne v svoj svet miru in tišine, dokler se v realnem svetu zopet ne počutim varne in pripravljene na nove korake v življenju. Vsako stvar rada tudi po 100-krat premislim, preučim in preberem preden se zanjo odločim, saj se nočem (in morda se tudi ne znam) spopasti s pritiski zunanjega sveta. Tudi sama rada berem in mi tako domišljijski svet že od nekdaj ne predstavlja nobenega problema. Sama opažam, da se izredno težko odprem ljudem in jim povem svoje težave in skrbi. Moram pa priznati, da sem v pravem nasprotju, ko gre za druge. Tuje probleme bom skoraj vedno dala pred svoje in jim v vseh pogledih bila pripravljena stati ob strani, jih poslušati in enostavno pomagala na vse možne načine katere premorem. Morda tudi sama tako kot ti, nisem nikoli občutila potrebe po zabavah, centru pozornosti in nabito sobo polno ljudi in se tako raje podam v svoj svet domišljije, miru in meditacije, katera da moji duši novi polet v realni svet. Priznati moram, da sem kljub vsem mojim napakam vesela, da sem kar sem in da svet lahko vidim v najbolj temačnih časih tudi svetel in lep. Konec koncev je vseeno kaj si -ekstrovertiran, introvertiran... pomembno je kaj nosiš v srcu in duši, kakšni so tvoji cilji in, da te cilje uresničiš tako, da hkrati lahko medtem ko duševno rasteš, drugim podaš roko in jih dvigneš, ter jih preusmeriš na njihovo pot uspeha.

    ReplyDelete
  2. O wau Natalija, tako lepo si tole napisala, da ne vem kaj dodati, razen da full hvala, da si to podelila z mano, čudovita oseba si, bodi ponosna nase, si res srčna, odprta kljub svojim strahovom in odporom glede velikih skupin ljudi. Prav s to svojo energijo in čutom za duhovnost obogatiš naša življenja!

    ReplyDelete
  3. oooo hvala Sara za tako lepe besede :)resnično se vsakič znova razveselim novega bloga izpod tvojih prstov:) čudovita oseba si in ostani takšna še naprej <3

    ReplyDelete
  4. Hvala ti, moja zlata prijateljica :*!!

    ReplyDelete
  5. Tudi jaz sem že o tem pisala: http://evelinamalina.blogspot.com.es/2013/06/ambivertiranost.html
    In sem nekako ugotovila, da sem ambivertka (: Super zapisi Sara.
    In prvi komentar od Natalije je tako lep, da sem prav morala it preverit, če se za to osebo skriva kakšen blog in sem ga našla. (: Vesela, jaz.

    ReplyDelete
  6. Zelo zanimivo, sem prebrala, nekaj vmes ja, vidiš, na to pa nisem pomislila in je res, eni so (smo? vedno bolj se sprašujem če nisem tudi jaz bolj vmes), na sredini spektra :)

    Ooo, hvala za pohvalo, ja to je pa blog ene mojih najstarejših in najljubših prijateljic :)

    ReplyDelete
  7. Jaz sem ta dva izraza prvič šlišal pred kratkim, ko mi je kolega povedal, da bere eno knjigo o tem.
    Potem pa grem jaz enkrat v knjigarni in v roke vzamem knjigo Tihi, jo na hitro preletim in takoj sem videl, da mi bo všeč. Sicer jo nisem kupil, ker kupujem samo top, knjige za katere menim, da se jih izplača večkrat prebrati.
    Čez par dni kolegu omenim to knjigo in on mi pove, da bere ravno to.
    Tako, da sem si dal knjigo Tihi na svoj seznam knjig, ki jih moram prebrati.

    P.S.
    Punce, tudi zabava mora biti!

    ReplyDelete
  8. Potem jo moram pa zares prebrati še jaz, vsaj iz radovednosti, po vsebini sodeč se mi zdi, da bi znala biti zanimiva..

    zabava pa da, seveda mora biti, a vse v skladu z lastnimi občutki in željami :)

    ReplyDelete