Wednesday, October 8, 2014

Valencia (3. del)- Biopark s prepovedjo hrane in čudovito jamo


Eden izmed najinih ogledov znamenitosti, oziroma atrakcij, ki jih v Valenciji baje moraš videti, je bil namenjen Bioparcu, nekakšnem živalskem vrtu, urejenem po konceptu narodnega parka. Tja sva se za spremembo odpeljala z metrojem in nato hodila še kakšnih 10 minut, v primerjavi s prejšnjimi romanji, je bil tole le kratek sprehod. Bioparc naju je na začetku navdušil- plačala sva le polovično ceno, pa še ta je bila, vsaj po najinemu mnenju, zasoljena- 14 eurov na osebo (redna cena, brez akcije, bi bila kar 28 eurov na osebo!!!), nato pa sva bila kar malo razočarana in negativno presenečena. Zakaj? Že takoj po plačilu vstopnine so nama povedali, da je v park prepovedano prinesti kakršno koli hrano in pijačo, potegnili so naju na stran in prosili, če lahko odpreva nahrbtnik in pokaževa, kaj imava s sabo. 

Jaz sem pihala od jeze (halooo- vse bi morala zmetati stran, na peklenski vročini pa biti ali brez vode in hrane ali pa kupiti njihovo, seveda, drago, ponudbo okrepčil, ki je na voljo v parku), moj sopotnik pa se je znašel. Povedal je, da imava s sabo le nekaj kruha in zaprosil, če to lahko obdrživa, nekaj so zagodrnjali, vendar so naju vendarle spustili notri..Hvala bogu, da se je znašel, saj sem, vsaj jaz, ena izmed oseb, ki ima pri sebi ves čas vodo, poleg tega sva imela s sabo malico za cel dan.. In vse to naj bi zmetala stran, pod njihovo pretvezo,da je ukrep namenjen temu, da turisti s hrano ne bi krmili živali, v resnici pa se gre predvsem za biznis. 


Ne predstavljam pa si, ali tudi družine z majhnimi otroki dejansko zmečejo stran hrano za malčke, vse pripravke, ki jih tovorijo s sabo v previjalnih torbah in vozičkih? Upam, da jim ne težijo zaradi tega, če pa res pritisnejo na vsakega turista, da si mora dejansko hrano kupiti v Bioparku, pa se mi to zdi res brezobzirno...No ja, na koncu sva vendarle našla nekakšen kotiček za piknik, kjer sva pojedla najino hrano, ne pa kupljene, a sva se ves čas ozirala za osebjem in kdaj nama bo kdo zatežil. Ni bilo ravno sproščeno.


Vseeno pa je bil Bioparc zanimiv, živali so bile skorajda na dosegu roke, sploh žirafe, katerih glave so se stegovale le pol metra pod turisti, tudi sloni so se nama zdeli relativno blizu, namesto debelih ograj, železnih ali lesenih, kakršne so po navadi v ZOO-ju, je bila večina bivalnih prostorov živali zagrajena s kamni, teren okoli so obkrožale globji jarki, divje mačke so bile zagrajene s steklom.



Najbolj naju je fasciniral pogled na nilskega konja, ki je plaval med ribami, zelo blizu sta se mi zdela tudi slona, ki sta se v peklensko vročem dnevu (ja, spet je bilo okoli 35 stopinj in to brez vetriča) hladila s peskom, nekaj živali pa dejansko ni bilo sploh na spregled- morda so počivale v senci ali sem kam skrile (kdo bi jim zameril? Od mene je kar teklo!)


Unikatna pa se mi je zdela tudi umetno narejena jama s stalaktiti, ki je nudila vsaj malo ohladitve.





Da danes ne bom preveč dolgovezila, rajši prilagam več slik, da boste dobili občutek, kako je izgledal ta park, katerega ureditev v stilu nekakšnega safarija mi je bila zelo všeč. Naslednjič pa še nekaj o peščeni, a ne preveč urejeni, plaži s porjavelimi ribiči, ter mestnemu vrvežu in španski verziji Oktoberfesta :)

No comments:

Post a Comment