Thursday, August 28, 2014

Delovna izgorelost: Zakaj je pohlep pomembnejši od zdravja ljudi?!


Včeraj sva se s prijateljico iz Ljubljane po telefonu pogovarjali o tem, kako grozno naporno je že nekaj tednov na njenem delovnem mestu. Pa ne zgolj zato, ker je nova v firmi in je na začetku vsekakor pravi šok, verjetno za marsikaterega novinca, že to, da prejme številne obveznosti, spozna raznolike karakterje in začuti pritisk pričakovanj s strani šefov. Vse to spada zraven, verjetno h kateremukoli poklicu oz. karieri, ne glede na to, ali človek dela v javni upravi, v privat firmi ali pa je sam svoj šef. Ravno slednje pogosto pomeni 24-urno garanje in psihično izmučenost. To razumem-začetki so težki in vsakdo potrebuje nekaj časa, da se začne spopadati z novimi izzivi, da se stres nekoliko izravna in da osvoji nove pojme in naloge. AMPAK- čemu so delovne naloge porazdeljene na samo enega človeka, ali največ nekaj ljudi, če pa je dela dejansko toliko, da ga ne zmorejo opraviti v osmih urah, kolikor naj bi uradno delali? In ne samo to, pogosto se delo nosi tudi domov....

Razumem, da se včasih lahko kaj zavleče, da pridejo obdobja, ko je pač treba stisniti zobe, vendar, če se to ponavlja, če je vedno tako, ali tekom minevanja mesecev celo vedno hujše, kam to pelje? Nekako razumem logiko delodajalcev, da je potrebno ohranjati dobre odnose s strankami, saj naj bi te vedno imele prav, čeprav se že s tem nikakor ne strinjam, saj stranke pogosto pač nimajo pojma. Ampak dobro, recimo, da mi je jasno, da mora imeti firma, da dobro posluje, da ima dobro ime ter dobre rezultate, v svojih vrstah izobražene posameznike, zavzete, inteligentne, pač takšne, ki ne lenarijo ampak si dejansko želijo delati to, kar delajo in so pripravljeni na vseživljenjsko učenje. Bedasto bi bilo upati, to bi bilo tudi dolgočasno in prav nič spodbudno za osebnostno rast, da bi v katerem koli podjetju zadostovalo že to, da človek nekaj obvlada in je to to. Seveda ne, potrebno je delati na sebi, osvajati nove veščine in širiti vizijo podjetja, posledično pa seveda, logično da je to zaželeno, pridejo nove stranke. Ampak s tem še več dela in garanja... Začaran krog...

Ok, super, nove stranke, širjenje dobrega imena, več posla. Na račun zaposlenih seveda. Novih delavcev se ne jemlje, ker kdo pa ima čas za uvajanje svežih prišlekov ter problem je tudi v tem, kot mi je obrazložila prijateljica, da določene stvari obvlada le eden ali največ dva zaposlena. Zato, pa četudi bi imeli čas in denar, da bi zaposlili nekaj novih delovnih moči, primanjkuje zaposlenih, ki bi dejansko obvladali to, kar naj bi novince naučili. Pa tako ni samo v določenih podjetjih, oziroma le v določeni branži ali tipu firme, ampak tudi npr. v banki. Jap, delo v banki žal ni mačji kašelj, ampak pošteno garanje. Iz osebnih izkušenj lahko povem, da sem bila kot dijakinja, pred dolgimi leti, zaposlena v banki, kjer je zaradi izgorelosti, v obdobju nekaj let, psihološko ali psihiatrično pomoč poiskalo kar nekaj posameznikov. Mlada gospodična je pristala na pomirjevalih, gospodič 30-ih je moral celo začasno na bivanje v psihiatrično ustanovo, dva ali trije pa so 'zgolj' kričali, goltali hektolitre kave in bili na koncu z živci. In ne, ni šlo za obdobje, za zgolj en ali dva težka projekta. Naloge, ki jih je v tej banki opravljalo le nekaj ljudi, je v bankah drugod po Sloveniji menda opravljalo še enkrat več zaposlenih. Slednji so bili seveda bolj spočiti, dejansko so imeli tudi svoje zasebno življenje, že stranke so lahko začutile, da so sproščeni in imajo stvari pod kontrolo.

Marsikje pa je to le sanjski scenarij, ki se nikoli ne uresniči. Šefi ne omogočajo dodatne pomoči ali pa ne skenslajo nekaj strank in, bavbav, s tem pač tudi dobička. Kaže, da žal živimo za to, da delamo in ne obratno.. In kaj ti ostane po tem, ko se čez naporne dneve komaj prebijaš in ne veš, za katero delo bi najprej poprijel ker je toliko vsega, da ti pada mrak na oči? Prav nič: pobitost in upanje, da bo boljše... Šefi pa, hja, so pač šefi, ki želijo le najboljše in da bo podjetje vendarle ohranilo ugled in obvladalo in zmoglo vse. Četudi so zaposleni le še orodje za dosego tega... Očitno se ne zavedajo, da zadovoljni in srečni zaposleni pomenijo večjo motivacijo.. ŠKODA!!!!

1 comment: