Thursday, February 13, 2014

Predspomladansko lenarjenje: Čemu čakati poletje?



To pišem sedaj, ko sem že malo utrujena od raznoraznih obveznosti, čeprav so zanimive, fajn in me izpolnjujejo. Priznam, malo sem že tečna :). Ker je za mano že skorajda celotno izpitno obdobje in ker čutim, da mi motivacija in energija malo padata. Pogosto sanjarim, da bi bilo super, ko bi lahko odletela na kakšne rajske otoke, če bi se lahko odklopila, mogoče šla na kakšen izlet...  Ampak na kaj pravzaprav čakam: na uradno odobritev, ko mi bodo drugi določili, da je čas za spomladanske ali  poletne počitnice? Na denar, ki ga trenutno nimam ravno na pretek? Na to, da bo zunaj topleje, saj trenutno, kljub sončku, zima še vedno kaže zobe?

Včasih sem res čakala in odštevala dneve do poletja, vmes pa tarnala in se utapljala v delu, sedaj pa se vedno bolj trudim, a mi še dostikrat spodleti, da si oddih ustvarim kar vsak dan. Četudi to pomeni, da se le za 15 minut umaknem od vsega, preberem le nekaj strani ali celo vrstic dobre knjige, pobrskam po spletu za neumnostmi, ki niso ravno vrhunec inteligence, ampak mi prijajo. Ker moji možgani takrat res počivajo, pa naj tisoč ljudi reče, da je splet poln bedarij- res je, se strinjam, ampak kaj, ko se ob toliko slikah nasmejim, ob vicih sprostim, pogledam kakšen šov, kjer mi ni treba razmišljati.. Zakaj bi morali biti moji možgani in telo non stop v pogonu? Je v tem, da si nekoliko lenoben in lahkotno, igrivo razpoložen res kaj slabega? Je res pomembno le družbeno koristno delo? Kaj pa zame koristno ne-delo? Po njem se namreč počutim super in lažje delam, sem vsekakor bolj učinkovita.

Med mojimi odmori grem večkrat na kavo s kakšno kolegico, rada pobrskam po trgovinah, kakšen dan dooolgo spim in ponoči bedim in kaj berem, razmišljam... Planiram, da bom šla kmalu za nekaj dni na kakšen izletek, kar sredi vseh obveznosti, pa naj jih bo še toliko- bom pač prej naredila več in nato odšla. Čemu bi čakala na poletje, saj zadnja leta itak ugotavljam, da mi bolj paše pomlad, ko se vse prebuja, ki v sebi nosi naboj nečesa novega, svežega začetka... In tudi zima je lahko lepa, tudi plundraste ulice niso ovira, da si ne bi vsak dan privoščila vsaj mini oddih- npr. zeleni čaj v super čajnici v mestu, premražen sprehod, ki pa me napolni s kisikom in novo voljo. Čeprav moram domov in me čaka kar nekaj dela, si vse to redno privoščim.

Zame je pravi mini dopust, ko se usedem na klopico v parku in opazujem mimoidoče, ko si privoščim odličen piškot iz ogromne vrečke rojstnodnevnih piškotov, ki jih je zame spekla moja draga prijateljica, hvala in veš kdo si :)), ko pokličem dragega v službo, toliko da ga na kratko slišim in takrat res ne razmišljam o tem, da me čaka še statistična tabela za urejanje podatkov :). To bo prišlo na vrsto kasneje :)!

Trudim se, da ne delam več take ostre ločnice med 'delom' in dopustom, med študijem in dopustom, ampak da si vsak dan dovolim malo lenariti, malo sanjariti, malo odložiti beležko polno obveznosti, se zazreti čez okno in občudovati modro nebo. Delo lahko počaka, če pa bo pritisnilo name, mu bom pač posvetila kakšno minuto ali uro več :). Sicer pa- vse je lahko le besedna igra: Če delu rečem dopust, zveni drugače in tudi oddaja drugačno energijo, kajne :)?

Dopust pomeni, kot razumem jaz, da si nekaj DOPUSTIŠ- zakaj si ne bi vsak dan dopustila uživati in se odklopiti?

Kako pa si vi popestrite dneve?

No comments:

Post a Comment