Tuesday, January 14, 2014

Nenapovedan obisk?! Pa saj nimam pospravljeno!



Najprej naj povem, da ne vem, od kod se je prikradla v moje možgane ideja za ta članek, ampak očitno od nekod že:))

Hm, ko gledamo, predvsem ameriške, serije, ne moremo spregledati dejstva, da ljudje kar naprej klepetajo, udobno zleknjeni na kavču, ob kuhinjskih, barskih mizicah, kremljajo na verandah.. pa ne samo v svojem trendi stanovanju, npr. na Manhattnu, ali v ljubki hišici na deželi, ampak kar naprej prihajajo k prijateljem in sosedom na obisk. No ja, za Seks v mestu to morda ne drži ravno, saj so dame največ čase preživele na takšnih in drugačnih koktejl zabavah, pa vendarle, obiskale so se tudi doma. Kaj šele 'Friendsi'- sicer jih nisem gledala, morda sem ujela kakšen košček katere izmed epizod- vendar se celo jaz spomnim, da so bili skorajda utaborjeni na njihovem kultnem, udobnem kavču. Pa druženje otrok in najstnikov v serijah kot so Full house, Oh that 70's..

Kar naprej so trkali na vrata drug drugemu, celo večerjali s starši svojih kolegov itd. Zakaj imam občutek, da je pri nas ideja o tem, da bi nekoga povabili k sebi domov, preplavljena s predstavo, kako se je treba za tak dogodek še posebej pripraviti, pospraviti, skuhati, speči pecivo, kupiti nov prt ipd. Takšne navade so sicer meni osebno čisto luštne, vesela bom kakšne kavice ali piškota :)), ampak ali je res treba sorodnike, prijatelje, kolege, poklicati par tednov prej, da se jih obvesti, da boste vi, točno 5. marca ob 19h, stali pred njihovim zvoncem?

Hja, ker marsikdo to pričakuje, ugotavljam pa, da čeprav se mi zdi to nekoliko prisilno, nespontano, preveč v naprej dogovorjeno in ne vsebuje komponente presenečenja, da imam tudi sama to rajši! Da mi nekdo pove, če me namerava obiskati, ter sporoči kateri dan in vsaj okvirno katero uro. Da se vendarle pripravim.. Hm, s čim le? Z mrzličnim pospravljanjem in zakrivanjem drobtin in pomivanjem oken, česar se nisem lotila že od pamtiveka? Hja, saj to ne bi bilo tako slabo, bo vsaj še meni stanovanje, končno, spet zadišalo.. Ampak, zakaj se jaz, in marsikateri moji,vaši, njihovi, njeni, njegovi, znanci in sorodniki, ne morejo prepustiti in vhodnih vrat, ko nepričakovano nekdo potrka, odpreti z navdušenjem?

Boste rekli, da to pa ja ne gre, saj kaj pa če se mi, tebi, vam.., ravno tisti dan dogaja kaj zoprnega in je potem ja logično, da nočemo sprejemati obiskov, sploh pa nenapovedanih gostov.. Jaz pa mislim, da bi nas ljudje ravno takrat ujeli pristne, in ne vljudnostno nasmejane, kar je sicer dobrodošlo, vendar je to velikokrat le maska, vljudnostna gesta, ki zakrinka prava čustva.. Če bi nam nekdo prišel na vrata in se hotel podružiti, nam pa ne bi pasalo, bi pač rekli: Danes sem tečna, utrujena, cenim pa da si prišla, ali: Joj, veš da sem žalosten, ampak ne bi o tem, te lahko jutri pokličem? Če pa nam bi se zazdelo, pa bi osebo pač povabili naprej...In če bi bili ravno sredi vročih igric s svojim dragim ali dremali, hja, potem pač ne bi odprli, ko bi nekdo trkal, kajne :)?

Zakomplicirano? Nekoč, ko smo bili najstniki ali celo otroci, pač ni bilo... prijateljica nas je po stacionarnem telefonu kar naprej klicala, pa smo ji pač zabrusili, kadar nam je to šlo na živce, kar naprej nas je obiskovala, nas pospremila do vrat bloka, mi njo nazaj, vse je bilo bolj spontano...
Večji delček sebe smo ji razkrili... manjši del sebe zakrili.. dandanes je obratno.. ampak to je že skorajda druga tema:)

6 comments:

  1. Zanimiva tema, ki ti da mislit... In zdaj mislim, kako imaš prav in da ne morem nič več dodat :P

    ReplyDelete
  2. O hvala za komentar, sem ravno na računalniku in sem ga takoj zdajle videla :)..

    Hehe, še sama ne vem, od kod se mi je ta ideja prikradla na misel.. mogoče zato, ker se mi res zdi, da iz obiskov delamo pomp, pa so drugače lahko tako luštni in prav pogrešam to, da bi kdo prišel v mojo dnevno sobo na čajčkanje, pa še prihranili bi ves ta drobiž, ki ga rade volje damo v lokalu :)

    ReplyDelete
  3. ful fajn objavica :) strinjam se s tabo! pred kratkim, sem prijateljico s katero hodiva na kave obvezno vsak teden, povabila k sebi domou (iskreno zato,ker imam že na vrhu glave polno nabitih lokalov, tega, da se vsak dan moram ''uštimati'' tudi če zapustim hišo samo za pet minut, pa tudi prihrani se veliko denarja, če piješ čajčke in podobno doma) in je bila tako šokirana in toliko časa me je prepričevala, da je obvezno, da obiščeva nekakšen lokal, da sem popustila ... zdi se mi kot, da včasih obiskujemo bar-e in lokale, samo zato, da lahko pregledamo vsako punco, ki gre mimo in jo pokomentiramo, kako se je lahko tko grdo oblekla. lol :)

    ReplyDelete
    Replies
    1. Najlepša hvala za komentar! Podobne odzive doživljam tudi jaz, ampak bolj izmikajoče, in pa opažam, da tudi meni velikokrat paše zapustiti dom, še posebej zdaj, ko bom itak cele dneve doma in se učila za izpite... pa vendar se strinjam, da je doma najbolj luštno, intimno, in pa, da se tudi veliko prihrani :D

      Grem počekirat tvoj blogec :)

      Delete
  4. Jaz ne prenesem nenapovedanih obiskov. Pa ne zato, ker bi me ujeli "nepripravljeno" ali pa ker ne bi imela pospravljeno, ampak enostavno zato, ker se za svoj čas rada sama odločim, kaj, kako, kdaj in s kom bom nekaj počela, pri nenapovedanih obiskih mi je pa ta možnost odvzeta. Poleg tega pa ne maram, če se ljudje vabijo k meni domov. Zaradi istih razlogov kot prej - ker hočem sama določit, kdaj in kdo lahko pride k meni. Zato se tudi sama nikoli ne vabim k nikomur domov, sploh pa ne nenapovedano. Čeprav vem, da nekateri ne bi imeli nič proti :)

    ReplyDelete
    Replies
    1. Hvala za komentar Tamck :)! Res je, tudi meni večino časa prav paše, če sama lahko odločam, po drugi pa bi me prijetno presenetilo tudi, če bi se kdaj kdo kar narisal na vratih, tako da oba vidika razumem, oziroma čisto odvisno od razpoloženja, vsaj pri meni ;)

      Delete