Wednesday, August 28, 2013

Zaradi tebe lahko spoznavam sebe!



Menim, da samega sebe ne spoznavamo le ob analizi lastnih čustovanj, občutij, ob osredotočenju nase, npr: ob meditaciji, pisanju dnevnika, med razmišljanjem, med športom, ko poslušamo svoje dihanje in analiziramo potek svojega dneva, ipd. Enako, ali celo bolj, pomembno se mi zdi spoznavanje sebe skozi odnose z drugimi ljudmi. Če analiziramo sebe, kakšni smo v družbi določenih ljudi, se lahko marsikaj naučimo. Povej mi s kom se družiš in povem ti, kdo si, se glasi nek pregovor. Kajti naš čustven odziv na vedenje ali besede nekoga drugega nam lahko sporoča marsikaj. Ali smo ob določenih ljudeh hitro ujezljivi, smo nestrpni, smo morda ljubosumni, ker gre nekomu bolje od nas? Se na primer dobro počutimo ob družbi tistih, ki ves čas godrnjajo ali tistih, ki so večni ciniki, ali pa bežimo od takšnih karakterjev?

Seveda pa globjih vzrokov navadno ne prepoznamo kar takoj, ampak je še najlažje opazovati in preučevati, kako se počutimo ob nekom, ob poslušanju njegovih besed, ob gledanju njegove mimike obraza, kretenj itd. Nas kdo jezi, v nas vzbuja občutke strahu, žalosti, nas nekaj na njem moti? Le kaj je narobe s to osebo? V resnici- nič! On ali ona je kakršna koli že je, s svojimi lastnostmi, osebnostjo, ki NIKOLI ni črno- bela, nikoli zgolj slaba ali dobra, pomembneje pa je, kako se mi počutimo ob njej.

Kaj nas zmoti, kaj pritegne? Nam je všeč, da je nekdo ambiciozen? Morda zato, ker si na tiho tudi sami želimo te lastnosti? Nam gre neka uspešna in čudovita ženska zelo na živce? Je možno, da ji v resnici zavidamo? Kar vidimo v drugih ljudeh, kako se počutimo ob njih, kaj jim privoščimo, ali ne, to pove marsikaj o nas. To velja tako za naše občutke ob tem, ko poslušamo, beremo, o ljudeh ki jih ne poznamo, če se npr. naslajamo ob trpljenju pop zvezdnice, kot tudi za naše čustvene reakcije ob ljudeh, s katerimi imamo pogost, osebni stik.

Karkoli drugi ljudje vzbujajo v nas: veselje, posmeh, morda celo sovraštvo, ki ga gojimo na skrivaj in se ga sramujemo, to ni absolutna resnica o njih, ampak se nam skozi ta čustva in občutke, tudi telesne seveda, npr. če nam ob njih rata slabo ali pa se začnemo tresti od nepojasnjene jeze ali strahu, razkriva RESNICA O NAS SAMIH.

Ko vam bo naslednjič šel nekdo na živce, ko vam bo neprijetno ob nekom, se zamislite in morda boste odkrili vzrok, zakaj nekoga ne prenesete. Morda vas neka zoprna oseba nehote spominja na nekoga iz vaše boleče preteklosti, ali pa se globoko v sebi zavedate, da imate tudi sami podobne lastnosti, vendar na to niste ravno ponosni? 

In tisti, ki vas navdihujejo, navdušujejo? Si želite doseči nekaj podobnega kot oni, so vaši idoli, ali pa morda v sebi že nosite nekaj, na kar vas te osebe le spominjajo, saj smo vsi ogledalo drug drugega? Ali pa so vam morda všeč le prijatelji, ki vam ves čas kimajo in vam potrjujejo, saj se z jezikavci ne razumete, v resnici pa se bojite kritike?

Po mojem mnenju vsekakor drži: s pomočjo drugih v resnici spoznavamo sebe in ravno to je največji čar druženja, komuniciranja in takšnih in drugačnih odnosov!


4 comments:

  1. Kaj pa če ne komentiraš osebe kakšne so in se ne sprašuješ zakaj so takšne in se tudi ne obremenjuješ, ker enostavno veš, da je vsak tam kjer mora biti? In te pri prijateljskih odnosih nič ne moti, da bi ne vem se zavedala, da se pa z to osebo manj vidima, pa ta je takšna in takšna v odnosu z menoj (tega dejansko ne delam, samo enkrat mi je spodletelo, ampak takrat mi je moglo. Seveda pa se še zna zgodit, ker sem tudi jaz samo človek, ampak res se zelo ne rada obremenjujem z drugimi ljudmi)? (: Kakšna je pol resnica o meni?

    ReplyDelete
  2. Zelo zanimivo vprašanje ja- jaz mislim, kot si ti že rekla, da ni najboljše če kar naprej analiziraš- ker kjer pa te zmoti nekaj v prijateljskem odnosu, da začneš analizirati, potem je to morda že znak, da nekaj v odnosu ni OK..

    ko pa je vse OK, pa kar nekako samo steče, vsaka oseba je taka kot je, s svojimi posebnostmi, željami in karakterjem, tudi prijatelji, in nikogar ne želim spremeniti. Pomembno pa mi je, kakšno je moje počutje ko sem z neko osebo, v smislu ali čutim med nama neko 'čarobnost', se sliši pocukrano, ampak res čutim, če je kakšna vez, obojestransko zadovoljstvo... da si dava nekaj, drug drugemu, da je spoštovanje... to mi je pomembno, ampak ne toliko analiza, ampak pri meni gre bolj za neko intuitivno raven, občutja ob tej osebi..



    ReplyDelete