Friday, August 9, 2013

ČUSTVA 4. del- STRAH



Je strah znotraj res votel? Je to res nek izmišjen bavbav in bi bilo boljše, če bi le zamahnili z roko in se prepričali, da ne smemo imeti nikakršnih strahov? Osebno mislim, da je strah, vsaj za naše možgane, za nas same, še kako resničen.  Toliko resničen, kot se prepričamo, da je. Saj zagotovo veste, da smo sami sebi lahko največji sovražniki, sami sebe znamo tako prestrašiti, kot nas ne zna nihče drug, se sabotirati ipd. Mogoče se vam zdi, da to ni možno, saj so vendar drugi ljudje, ali druge stvari, okoliščine, dogodki, situacije, skratka zunanji dejavniki, tisti, ki nas prestrašijo, v nas vbudijo strah. Pa je res tako?

V resnici je strah 'proizvod' naših možganov, torej nekakšnega stroja, ki je znotraj nas, je neprijetno čustvo. Izhaja torej iz nas in je v resnici naš ODZIV, posledica naše osebne analize nekih zunanjih dejavnikov, ne pa neposreden rezultat teh okoliščin, ljudi, dogodkov ipd. Kajti, kaj je realnost, kaj je objektivna resnica? Je ni! Mi sami si jo ustvarimo, saj mi interpretiramo svet in dogodke v njem, ter tudi nas in naše življenje.

Življenje in dogodki sami po sebi nimajo nikakršnega pomena, mi smo tisti, ki jim, prek razmišljanja in čustovanja in čutenja, dodelimo pomen: odločimo se, ali nas nekaj žalosti, veseli, ali pa nas je ob nečem strah. Pa je strah res totalni ohromitelj našega življenja, res preprečuje našo srečo? Če se ga oklepamo in se vanj zatekamo, ker nam je to lažje, kot pa če bi se skušali bo(d)riti in iskati rešitev, potem ja. Potem je strah obrambni mehanizem, ki nam le navidez pomaga, a le na kratki rok, v resnici pa nam škodi, saj si ne upamo soočiti s preizkušnjami življenja. Če nas je kar naprej strah, ne moremo razmišljati kreativno in nas strah pahne v smiljenje samemu sebi, v žalost, v životarjenje.

Če pa strah prepoznamo, ga analiziramo, pa lahko postane zelo koristni pomočnik. Strah nas namreč opozarja, da se bojimo neuspeha, da nam ni prijetno ob misli na to da ne vemo, kako se bo nekaj v našem življenju razpletlo. Strah pa je tudi pokazatelj, da se nam zdi nekaj zelo pomembno, zato nas je strah, da nam bo pri nečem- npr. novem študiju, zaposlitvi, partnerski vezi, spodletelo. To le pomeni, da imajo te stvari/ljudje/projekti za nas velik pomen in da nam ni vseeno, kar je zgolj pokazatelj, kakšna oseba smo: kaj nam je pomembno, kje imamo prioritete, kaj nas osrečuje, na katerem področju si še posebej želimo uspeti ipd. In to je vsekakor pozitivno, saj prek strahu lahko spoznavamo sami sebe: kdo sem, kaj me veseli, kaj mi je pomembno? In strah me je zato, ker si to zelo želim doseči, torej takšne vrste strah je v resnici strah pred tem, da bi mi spodletelo pri uresničevanju svojih sanj!

Strah torej lahko ohromi ali okrepi, saj prek njega lahko ali ubijemo svojo kreativno plat in se potopimo v ocean žalosti, ali pa začnemo razmišljati drugače, iskati kreativne rešitve in iskati načine, kako strah zmanjšati in povečati občutek samozaupanja.

Kako strah doživljate vi, kako se soočate z njim?

No comments:

Post a Comment