Friday, June 28, 2013

ČUSTVA- 2. del, tesnoba- ko nas nekaj globoko v sebi tišči



Kako bi opisala tesnobo? Kot en grozen občutek, pri meni vedno zaznan v želodcu in pa kot cmok v grlu, ki mi sporoča, da nekaj ni v redu. Največkrat na zavestni ravni ne vem, oziroma ne prepoznam takoj, kakšen je vzrok za takšne občutke. Po navadi pa nato odkrijem, da sem v tistem obdobju, ko se tako počutim, preobremenjena ali pa mi nekaj leži na duši. Velikokrat sem vpeta v neke dogodke, procese, dogajanja, ki so zame stresni, ali pa v odnose, ki jih želim končati, pa ne vem kako in v sebi tuhtam, premlevam prave besede. No, ko se že zavem vzroka in razmišljam o tem, kako bi se spopadla s tem, tesnoba malo uplahne in že to, da prepoznam ali vsaj sumim, kaj je narobe, pripomore k vsaj malo boljšemu počutju. Pri meni pa je tesnoba najbolj intenzivna takrat, ko ne vem, kaj točno je narobe, ali ko se neprijetni občutki strnejo, prerastejo v eno veliko bolečo, čustveno kepo. Ne vem, kako bi drugače to opisala, tesnobo skratka doživljam kot nekaj, kar me pritiska k tlom, mi jemlje energijo, in je pri meni vedno, ampak res vedno, povezana s strahom. Strah je seveda spet čustvo samo za sebe, tesnoba pa se mi zdi še kompleksnejša, kot da jo sestavlja res pestra paleta negativnih občutkov.

Pri meni so to na primer: že omenjeni strah, dvom, žalost, jeza niti ne, oziroma kasneje vedno preraste v žalost, razočaranje, smiljenje sami sebi, vse to pa prežemajo tudi navali, oziroma občutki, panike. Na fizičnem nivoju pa imam, poleg z bolečinami v želodcu, pa tudi špikanjem v srcu in zadrgnjenin grlom, kot bi me za vrat stiskal močen vozelj, vedno probleme tudi z nespečnostjo, zmanjša se mi tudi apetit, skratka vso telo in duša mi kriče sporočata, da nekaj ni v redu.

Pa še malo teorije. Na spletni strani Medical news today, tesnobo denimo opisujejo kot pojem, ki pravzaprav označuje najrazličnejše motnje, ki pozvročajo živčnost, zaskrbljenost ipd. Te 'motnje', oziroma čustvena stanja, nato vplivajo na naše počutje, tako fizično kot psihično. Tesnoba v bolj blagi obliki, oziroma tukaj bi jaz dodala tesnobne občutke, ki se pojavljajo le občasno, npr. v določenih življenjskih obdobjih, je veliko lažje premagljiva, kot pa če smo tesnobni vsak dan in to kontrolira naše življenje.

Pri sebi opažam, da me tesnoba velikokrat napade takrat, ko čutim, da nečesa ne bom zmogla, ko občutim, da sem preobremenjena z delom, ali ko se znajdem v neki novi situaciji, v okoliščinah, ki jih še ne poznam in v katerih se še ne počutim domače.

Kako pa se spopadam z njo? Skušam najti vzrok, to je prvo: analiziram dogodke preteklih dni, tednov ali celo mesecev. Vprašam se, ali sem zadovoljna z vsemi odnosi, z delom ki ga opravljam, sama s seboj. Vprašam se, ali sem sama sebe pri čem razočarala. Nato se vedno z nekom pogovorim, saj mi to najbolj pomaga: s fantom, mamo, prijateljico. Nekako tiščanje tesnobe v sebi pri meni nikoli ni vodilo v razrešitev, ampak le še poglobitev negativnih občutkov. Vedno pa mi pomagata tudi glasba in pa šport, sploh tek, ki me velikokrat osvobodi negativnih energij.

Kako pa se s tesnobo spopadate vi?


No comments:

Post a Comment