Wednesday, June 5, 2013

ČUSTVA 1. del- Zakaj smo jezni?



Ni ga človeka, ki ne bi bil kdaj slabe volje, vznejevoljen, jezen ali besen. To so različne nianse slabega počutja, podobne ali enake jezi, odvisno od definije, ampak ne bom se spuščala v podrobno teorijo. Skratka, prav vsakdo izmed nas je bil že kdaj jezen: največkrat na določene ljudi, zaradi določene situacije, včasih tudi na sebe.. a v resnici je tako, da smo vedno, ko smo jezni, pravzaprav jezni nase, saj jeza pomeni, da se slabo počutimo zaradi nečesar, kar nam ni uspelo doseči, ker naša pričakovanja niso bila pričakovana. Ja, v okviru projekta Praktik na Inštitutu za osebnostni razvoj Maribor smo obravnavali tudi čustva.  Jeza je kar kompleksno čustvo, tako ga dojemam jaz, nekoliko je podobna žalosti, saj gre tudi pri jezi za globoko razočaranje ob zavedanju, da nam nekaj ni uspelo, da se stvari niso razpletle nam v prid, da drugi niso storili ali naredili nečesa, kar smo pričakovali.

Torej, jeza, četudi je videti drugače, je dejansko vedno usmerjena v NAS SAME, projeciramo pa jo na druge- stvari, ljudi, situacije.. ker je tako pač lažje, kot če bi priznali, da smo jezni, ker nam nekaj ni šlo po načrtu.. Zato rajši in pogosteje rečemo, da smo jezni na nekoga: na njega, na njo, na njih, ker so (ali pa niso) storili tega in onega..

Kaj vključuje jeza? Po mojem mnenju, če jo skušam analizirati, je to nekakšna bolj agresivna, eksplozivna, bolj akcijsko usmerjena oblika žalosti. Žalost, ali otožnost ali tesnoba, tu gre spet za različne intenzitete in definicije čustev, so si pa med seboj ta čustva podobna, se mi zdi bolj pasivna, bolj umirjeno čustvo. Jezo pa nekako povezujem z rdečo barvo, s kričanjem, z metanjem stvari (in/ ali besed) po prostoru, s povzdignjenim glasom, z izbuljenimi očmi, razbijanjem srca, naperjeno telesno držo itd... Jeza je AKCIJA, je zelo viden odraz, da smo negativno usmerjeni.

Ne drži pa to vedno, saj je jeza lahko tudi tihe sorte, se kuha v nas ter lahko izbruhne šele po dooolgem času (odvisno od naše stopnje tolerance, od tega, kako odprti smo ga govorjenje o svojih čustvih in drugih elementov), kar pa je lahko nevarno.. Potlačena jeza je zame kot tempirana bomba.. seveda pa tudi sprotno izražanje jeze ni nujno prijetno, je pa vseeno boljše stvari sproti 'spucati', razreševati, dati ven iz sebe, kot pa zgolj potlačevati v nedogled in nato nekoč eksplodirati, ker ne zmoremo več...

Jeza je torej nekakšna žalost+akcija, vedno je neprijetna, jeza v sebi res ne skriva niti kančka prijetnih čustev, je pa vsako čustvo koristno!! Nobeno samo po sebi ni negativno ali pozitivno, so neprijetna in prijetna čustva, menim pa, da so čisto vsa KORISTNA. Ker nam nekaj povedo, sporočajo, da moramo nekaj spremeniti (kadar so neprijetna, kot denimo pri jezi).

Kako pa izražamo jezo? Hja, vsak na svoj način: lahko je ne, kar je lahko problem, lahko kričimo, žalimo ljudi okrog sebe, smo celo fizično agresivni, ali pa le grdo gledamo.

Zaradi česar pa se sploh jezimo? Uf, toliko kot je ljudi, toliko je razlogov za jezo in še več. Vsak sam definira, kaj je zadosten razlog, da se bo zaradi njega tudi razjezil. Lahko je to npr. brezposelnost, slab učni uspeh naših otrok, naša užaljenost, ker nas je nekdo prizadel itd.

Kaj pa vas spravi v jezo in kako se spopadete z njo??

No comments:

Post a Comment