Friday, March 29, 2013

Kaj so maske? 2. del



Danes pa namenoma malo manj teoretski pristop, ter bolj oseben, skušala bom opisati, katere maske nosim jaz in vas povprašati po vaših.

Maske so torej povezane z vlogami,  ki jih igramo v družbi, v odnosih z drugimi, v različnih življenjskih situacijah itd. Jaz naprimer, si vsak dan nadenem kar nekaj mask: ko sem s fantom, se odprem, mu zaupam, po drugi strani pa z njim ne govorim o povsem enakih stvareh kot denimo z mamo ali prijateljico. S prijateljico, s katero sva močno povezani že dolga leta, pa ne obravnavam povsem enakih tem kot s kolegicami, ki sem jih spoznala šele pred kratkim in šele spoznavam njihov karakter, kdo so kot osebe, kaj želijo, o čem sanjarijo itd.

Zanimivo pa je, da opažam, da ta vzorec pri meni velikokrat ne drži in se povsem obrne na glavo. Da osebi, ki sem jo komajda spoznala, pokažem večji del svoje osebnosti kot pa nekomu, ki ga poznam že dolgo in ga štejem za zaupnika. Morda zaradi strahu pred kritiko prijateljev?

Kljub tem odstopanjem, pa gre pri meni povečini za to, da dokler se ob osebi še ne počutim čisto domače, je moja maska bolj debela, bolj prikrivna, po drugi strani pa to ne pomeni, da skrivam svojo osebnost in značilnosti. Le ne prikažem vseh v enaki meri in ne vseh na enkrat, verjetno se podzavestno trudim očarati, medtem ko me le nekaj prijateljic pozna res zelo dobro in pozna tudi moje šibke točke, sanje, strahove ipd. V odnosu do njih je moja maska tanjša, čeprav včasih pa mi prija, da se ne odprem popolnoma in si rajši nadenem debelejšo masko, ki zakrije moja čustva. Ker jih včasih pač ne želim razkriti, na to še nisem pripravljena, ali pa se odločim, da bom čustva, razmišljanja, ideje, pač zadržala le zase- vsaj za nekaj časa.

Pa sem takrat, ko sem sama s seboj, res povsem brez maske, torej v maske v smislu, da si  ne nadanem neke vloge, ki po mojem predvidevanju definira, kako bi morala delovati, razmišljati in govoriti? Sem takrat res iskrena do sebe ali pa me maska ščiti celo sama pred sabo?

Vendar maska zame nima negativne konotacije, saj je v večini primerov še kako dobrodošla, saj le kako bi bilo, če bi v vsaki sekundi povedali vse kar si mislimo in čutimo? Hm, mogoče pa bi ravno to spremenilo svet na boljše, če bi bili vsi iskreni in bi maske padle?

Jaz mislim da ne, saj so maske nujno potreben obrambni mehanizem, ki lahko tudi ščiti- nas in druge, pred nepotrebnim razočaranjem. Npr. ali boste prijateljici povedali, da ji obleka nikakor ne pristaja ali da se vam njen fant zdi kreten? Nekateri pravijo, da je absolutna resnica vedno boljša kot pretvarjanje. Hm, ja, kaj pa v odnosu do šefa:  boste iskreno povedali da se vam zdi nesposoben in da bi vi marsikaj znali narediti boljše? Boste to sploh kdaj razkrili in če ja, res popolnoma iskreno, ste prepričani?? Tudi če boste, boste verjetno ubrali določene pristope, besede, kretnje, in vse to je del maske.

Podelite z mano vaše mnenje o maskah, ki jih nosimo!





5 comments:

  1. Aaaa zdej pa dela! Zanimivo, če sem s fatalna.si vpisana v FB mi ne dela, če sem pa z imenom in priimkom pa mi :D. Kaj jaz mislim o maskah? Ne verjamem čisto v njih :). Po letih in letih skoraj pretiranega ukvarjanja s sabo in s svojimi čustvi, psiho, nezadednim itd. se mi zdi, da ne obstaja "prava" Erika, kdo pa sem res jaz, sploh obstajam brez "mask" ali so vse moje "maske" jaz?

    Verjamem v obrambne mehanizme, v maske pa niti ne :D.

    ReplyDelete
  2. Res zanimivo, očitno je tale blogec ful resnicoljuben in noče FB imen ampak prava imena hehe :).. zanimivo razmišljanje in hvala za komentar:)!

    Po mojem mnenju so vse maske ti ja, oziroma jaz, če govorim o svojih.. je pa to pač eno poimenovanje, lahko bi to imenovali tudi socialne vloge, pa podobne so tudi obrambnim mehanizmom, kot jih jaz razumem..

    ReplyDelete
  3. Meni pa delajo težave komentarji, ampak sem jih že pogruntala.
    Že v prejšnji objavi si zelo lepo napisala nekaj o maskah in tudi zdaj si zelo nadzorno opisala še svoje. Ampak se nekako strinjam s Fatalno oz. Eriko.
    Ker če bi verjela v maske. Bi lahko rekla, da sem že od kar se zavedam, nekje pri 6 letih ali še prej, se maskirala... Takrat je meni bilo pomembno, da so bili starši ponosni na mene, da ne težim drugim, da sem bolj za sebe. In to sem postala zaradi okolice, družbe, družine. Seveda sem nekaj tudi jaz, ampak kaj točno sem jaz? Se je pa z leti veliko spremenilo, saj veliko bolj si "upam" in pokažem kaj sem jaz, tudi preko bloga... In je od OS do zdaj padlo že veliko "mask", ampak nekatere so mi enostavno bile že kamnito natisnjene v otroštvu in to sem jaz.. čeprav bi jih lahko imenovala maske. Se pa zdaj trenutno spominjam mask, naprimer ko želimo nekomu ugajat in si nadanemo določene maske. Ampak te lahko tudi ostanejo del tebe, sploh če pusti ta oseba močan vtis na tebi. Imam na jeziku eno drugo besedo za maske, ki mi je bolj realna... Ampak je nemorem izustit (: Če se spomnim pišem...

    ReplyDelete
  4. Sem vesela, da si prebrala :)!! Maske, hja, sem kar namenoma uporabila tale teatralni izraz, je pretiran, oziroma se strinjam, da nekako ne obstajajo v tem smislu, da mi nikoli ne bi bili pravi 'mi', da bi se ves čas nekaj pretvarjali.

    Da 'padejo' maske, kot si omenila, pa se mi zdi zelo zanimiv pojem, ker zame pomeni, da opustiš ali preoblikuješ določene dele sebe (vedenje, predstavljanje do drugih, način komunikacije z drugimi ipd.), ki ne delujejo več, jih ne potrebuješ več, ne rabiš jih več, teh delov, ali 'mask', ker niso več koristni, ker so bili morda prej le obrambni mehanizmi...

    Morda je beseda, ki jo iščeš in je bolj primerna kot maska, vloga? Ali kaj podobnega :)..

    Skratka ja, maske so čuden izraz, pomeni pa mi, da maskiramo del sebe, kar se strinjam, se pa tudi strinjam z vsemi vašimi komentarji, da to seveda ni enako popolnemu izbrisu našega jaza, vedno mi smo nekje, četudi skriti za prilagajanji, hlinjeni, ali naučenimi reakcijami... če ne drugje, smo mi res to, kar smo, v naši podzavesti, ki pa je le potlačen, ne pa neobstoječ del nas ...



    ReplyDelete
  5. Super poste pišeš, zato mi sploh ni problem prebrat. Samo malo več časa si morem vzet, ampak zelo rada če vem da bom nekaj pametnega prebrala iz tvojih lasnih izkušenj. Manj rada bi brala, če bi vse vzela samo iz knjig in če ne bi povedala še svojih osebnih izkušenj.
    Tudi beseda pretvarjanje mi ej mlo premočna... Ker ne gre toliko za pretvarjanje, kot pa to da včasih pač moremo bit takšni kot moremo bit v določeni situaciji.
    Bi lahko tudi imenovala vloga, ampak imela sem drugo besedo na jeziku, ampak je zdaj žal niti na jeziku več nimam :D

    ReplyDelete